Maribor, ČZN, Časopis za zgodovino in narodopisje - 90 letnikov
Maribor, ČZN, Časopis za zgodovino in narodopisje - 90 letnikov
Številka 4 ČZN (2020) je v celoti namenjena objavi bibliografije ČZN (363 strani) za čas od leta 1904 in 2019.
Spomenik zgodovinarju Francu Kovačiču v Veržeju. Foto: Ivo Žajdela
Bibliografijo ČZN je pripravil Dejan Kac, bibliotekar iz Univerzitetne knjižnice Maribor.
Uvodoma je urednica ČZN Vlasta Stavbar objavila kratek zgodovinski pregled izhajanja Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki je prvič izšel leta 1904 kot glasilo Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko in izhaja še danes.
ČZN izdajata Zgodovinsko društvo v Mariboru in Univerza v Mariboru. Predstavila je zgodovinske okoliščine, urednike, uredniško politika, vsebino in zavidljivo bero objav, ki so ob 115-letnici izhajanja zbrane v Bibliografiji ČZN 1904–2019.
Ob 115-letnici izhajanja ČZN je izšlo 90 letnikov
Časopis za zgodovino in narodopisje je znanstvena revija z najdaljšim izhajanjem med slovensko zgodovinsko periodiko in prvi časopis, namenjen etnologiji.
Leta 1904 je Zgodovinsko društvo za Spodnjo Štajersko začelo izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje (ČZN). Zaradi okupacije je prenehal izhajati.
Novo vrsto ČZN beležimo od leta 1965, ko ga je začelo izdajati Združenje visokošolskih zavodov (od 1975 Univerza v Mariboru) ob sodelovanju Zgodovinskega društva v Mariboru. Takšna izhaja še danes. Ob 115-letnici izhajanja Časopisa za zgodovino in narodopisje je izšlo 90 letnikov.
Prvi urednik je bil Anton Kaspret (1904–1917), drugi Franc Kovačič (1917– 1939). Za njima sta ga urejala Franjo Baš in Janko Glazer.
Novo vrsto je od 1965 do 1984 urejal Jože Koropec, za njim pa Vladimir Bračič (1985–1992). Potem je za desetletje prevzel urednikovanje Marjan Žnidarič, sledil mu je Darko Friš (1998–2001), nato zopet Marjan Žnidarič (2002–2005). Od leta 2006 dalje je glavna in odgovorna urednica Vlasta Stavbar.
Dr. Jože Koropec, v letih od 1965 do 1984 urednik ČZN
Avtorica je omenila profesorja dr. Jožeta Koropca, ki je bil eden vidnih urednikov revije, ko je revija po letu 1965 kot nova vrsta začela ponovno izhajati. Bil je namreč soustanovitelj Pedagoške akademije v Mariboru in do upokojitve redni profesor za zgodovino na mariborski Pedagoški fakulteti. Prof. Koropec je skoraj do zadnjega sodeloval v ČZN, vendar 100-letnice ni dočakal, saj je spomladi 2004 umrl. Njegova bogata raziskovalna dediščina je večinoma objavljena prav v ČZN.
Koropec je postavil temelje obnovljenemu ČZN in oblikoval fizionomijo revije. Ob njem je treba omeniti tudi prvega rektorja mariborske univerze dr. Vladimirja Bračiča, ki je bil prav tako med pobudniki za ponovno obuditev revije ter Koropčev naslednik na uredniškem mestu. Koropec je bil eden najplodovitejših piscev ČZN v zadnji štiridesetih letih 20. stoletja.
Dr. Franc Kovačič je ČZN ustanovil in ga urejal v letih 1917–1938
Tako kot je prof. Koropec imel pomembno vlogo kot prvi urednik po drugi svetovni vojni obnovljenem ČZN, je imel ob nastajanju revije v začetku 20. stoletja pomembno vlogo dr. Franc Kovačič, ki je bil več kot štiri desetletja ena najbolj markantnih osebnosti Mariboru.
Kot ustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru leta 1903 je že takoj ob ustanovitvi društva zagovarjal pobudo o ustanovitvi znanstvene revije. Po vrnitvi iz Rima leta 1897 je Kovačič dal pobudo, da bi se za štajerske Slovence ustanovilo društvo za proučevanje domače preteklosti in za zbiranje zgodovinskega gradiva.
Njegovo prizadevanje je rodilo sad šele leta 1903, ko je bilo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Spodnjo Štajersko, ki je poenotilo osnove za nadaljnje raziskovalno delo. Že naslednje leto (1904) je s pomočjo slovenskih znanstvenikov v Gradcu začel izhajati Časopis za zgodovino in narodopisje, glasilo društva, ki ga je Kovačič urejal v letih 1917–1938.
Diplomatski potni list Franca Kovačiča iz leta 1918.
Prispevki iz arheologije, zgodovine ter narodopisja Štajerske, Koroške in Prekmurja
Predvojni ČZN je objavljal prispevke iz arheologije, zgodovine in narodopisja Štajerske, Koroške in Prekmurja, v novi vrsti pa sta mesto dobili tudi družbena geografija in zgodovina strok. Kot je zapisala sedanja urednica dr. Vlasta Stavbar, danes ČZN sledi v svoji programski politiki več kot stoletni tradiciji interdisciplinarnosti ter objavlja znanstvene prispevke s področja zgodovine, etnologije, geografije, jezikoslovja, arheologije, umetnostne zgodovine in domoznanstva.
Z ocenami in poročili pa sledi izdajam novih publikacij ter dogajanjem v vedah, ki jih pokriva. Revija prinaša tudi poročila o dogodkih, simpozijih in znanstvenih srečanjih ter objavlja biografske zapise.
V ČZN so bile objavljene številne bibliografije in tematski zvezki
Ves čas je ČZN objavljal tudi bibliografije (Vrazova, Aškerčeva, ptujska, Baševa, Vrbnjakova, taborska) ter zborniške zvezke (Iz zgodovine Maribora, Razvanjski zbornik, zbornik, posvečen Andreju Perlachu, Koropčev zbornik, Vrazova številka, Ptujski, Kovačičev, Bašev, Laški, Glazerjev zbornik, jubilejni 50. letnik, Judovski zbornik, Demosov zbornik, Oaze slovenstva: Narodni domovi na Ptuju, v Celju in Mariboru, in zbornik posvečen Kungoti (gradu Ravno polje).
Štirje zvezki so bili delno posvečeni določenemu ožjemu vprašanju (Razprava o pomenu in vlogi generala Rudolfa Maistra, etnološko proučevanje industrijskih naselij in mest, Jugoslavija – zgodovinska zmota ali nuja, politik Karel Verstovšek).
Kužno znamenje na Glavnem trgu v Mariboru.
Tematsko povezane razprave različnih znanstvenih disciplin
Od leta 2006 dalje ne izhajajo tematski zborniki in tudi niso tako poimenovani. Vendar nekateri zvezki v letniku prinašajo tematsko povezane razprave različnih znanstvenih disciplin. Takšen je na primer zvezek 2–3 iz leta 2006, ki prinaša razprave o Antonu Korošcu z različnih vidikov, ki so bile predstavljene na znanstvenem simpoziju v Svetem Juriju ob Ščavnici.
V zvezku 1–2 leta 2008 so objavljene razprave o taborskem gibanju z bibliografijo.
V letu 2011 je bil zvezek 2–3 namenjen Rudolfu Maistru, njegovim sodelavcem in prevratu. Razprave v zvezku 2–3 leta 2013 so osvetlile življenje in delo Ivana Potrča. Zvezek 1–2 leta 2014 je umetnostnozgodovinsko obarvan s številnimi razpravami o ptujskem dominikanskem samostanu.
Zvezek 4 leta 2015 prinaša razprave o Prekmurju, s poudarkom na prekmurskem jeziku in književnosti. 200. obletnica smrti Matere Margarete in šolskih sester v Mariboru pa so predstavljene v 3. zvezku leta 2018.
