Če bi šlo po željah afriške Cerkve, bi bila letošnja sinoda o zakonski zvezi in družini, ki se pričenja prihodnji teden, zastavljena povsem drugače kot izredna sinoda lansko jesen: o tem pričajo izjave afriških škofov in teologov v pričakovanju novega zasedanja. Teme razprav, kot sta denimo istospolna partnerstva ali znova civilno poročeni zakonci, bodo odsevali izključno problematiko Evrope in Severne Amerike, medtem ko se v drugih delih sveta soočajo s povsem drugačnimi vprašanji. Afriko denimo dosti bolj skrbijo negativni učinki globalizacije in urbanizacije na tamkajšnje družine – predvsem v obliki revščine.



Etiopski kardinal Berhaneyesus Souraphiel kot temeljni problem svoje dežele izpostavlja družine, katerih dohodek ne zadostuje za plačilo stanovanja in hrane, zato so očetje ali matere primorani iskati delo drugje. Številne Etiopke se zaposlujejo kot hišne pomočnice v bližnjih arabskih državah, možje pa v rudnikih ali na velikih kmetijah. Etiopsko gospodarstvo se s tem sicer širi, vendar so cena za to ločene družine, zaradi katerih najbolj trpijo otroci. Cerkev bi se morala, je prepričan škof iz Adis Abebe, tej revščini upreti.

Konkretna posledica delovne migracije je »kriza očetov«, o kateri je na strokovnem zasedanju na jezuitski univerzi v Nairobiju spregovorila kenijska teologinja Philomena Njeri Mwaura. »Le 3 % Afričanov priznavajo, da imajo s svojim očetom dober odnos«, profesorica z univerze Kenyatta predstavila izsledke najnovejših raziskav. Mladim moškim primanjkuje zgled in mentor, zaradi česar v številnih afriških družbah veliko težavo predstavlja nasilje nad ženskami, kar bi morali po mnenju afriških škofov prav tako obravnavati na sinodi.

Več obzira cerkevena nauka do krajevnih izročil pa si je na istem zasedanju zaželel kenijski škof Emanuel Barbara: v šele razmeroma pred kratkim pokristjanjeni Afriki se veliko kristjanov sooča s težavo, kako svojo vero uskladiti z rodovno kulturo, kar pogosto vodi v resno krizo istovetnosti in med verniki povzroča občutke, da so kot kristjani »slabi Afričani«. Škof iz Malindija predlaga novo, afriško prežeto teologijo zakramenta zakonske zveze: sklepanje zakona v Afriki je tradicionalno večletni in večstopenjski proces, med katerim se družini neveste in ženina počasi zbližujeta, par pa nekaj časa živi skupaj že pred poroko. Sklenitev cerkvenega zakona v navzočnosti duhovnika z medsebojno privolitvijo »izhaja iz latinskega in nemškega konteksta« in vprašati bi se morali, ali je resnično »univerzalna«, ugotavlja škof Barbara.

Glede vprašanja kontracepcije škof upa na razpravo ne le z vidika posledic ali greha: v kulturi, kjer rodovitnost sodi med temeljne dejavnike zakonske zveze, o tem ni toliko govora.

Vesoljna Cerkev bi morala biti »zaščitnica in spodbujevalka Afričanov«, pa meni južnoafriška teologinja Nontando Hadebe, ki za letošnji november pripravlja uvodni referat v jubilejno konferenco ob obletnici koncila. Celina, ki trpi na toliko različnih načinov, potrebuje močnega zagovornika, kar dokazuje primer 300 ugrabljenih šolark, ki so jih lansko leto zajeli pripadniki teroristične skupine Boko Haram. »Potrebujemo ustanovo, ki bo rekla: Ne, dovolj je!«, je prepričana Hadebejeva.

Številna vprašanja v Afriki so zelo žgoča, toda na zahodu se jim le nasmihajo, saj se jim ne zdijo tako razburljiva, pa je kritičen teolog in mirovnik Emmanuel Katolonge iz Kenije. »Čudimo se, zakaj spolnost predstavlja nujno moralno vprašanje, če kot takšno ne velja pomanjkanje dostopa do temeljnih potrebščin za milijone Afričanov – denimo vode, hrane in stanovanj.« Spolna usmerjenost v Evropi velja za temeljno človekovo pravico, pravica do vode pa ne.

Afriški škofje glede žgočih vprašanj na celini doslej niso nastopali skupaj, kar poznavalci ocenjuejo kot pomankljivo sinodalno strategijo. Glasu Afrike zato na lanski sinodi sploh ni bilo slišati in podoben strah se poraja tudi pred skorajšnjim začetkom rednega zasedanja, je pojasnil jezuit p. Paul Bere iz Burkine Faso, ki je bil do lanskega leta svetovalec v vatikanskem sinodalnem tajništvu.

Dosti bolj optimistično položaj ocenjuje kardinal Souraphiel: Afričani bodo na tokratni sinodi v Vatikanu glasnejši, je napovedal metropolit cerkvene pokrajine Adis Abeba. Morda bo sinoda prišla tako daleč, da bo moralna družinska vprašanja videla v posameznih kontekstih in škofovskim konferencam po vodstvenem načelu subsidiarnosti dopustila lastne predloge za rešitve.

O osrednji vlogi Afrike za Cerkev pa je prepričan gvinejski kardinal Robert Sarah: Afrika bo znova »rešila družino« potem ko je pred 2.000 leti pomagala sveti družini med begom v Egipt, je pojasnil prefekt Kongregacije za bogoslužje in zakramente. Kot je dejal, ima »popolno zaupanje v afriško kulturo.

Afrika bi se morala ob tem zoperstaviti Zahodu. Ta namreč še vedno poskuša vplivati na druge kulture. V odnosu med moškim in žensko pa si za zahodni ideološki egalitarizem ne gre prizadevati.

Vir: Kathpress
Foto: splet