Zapri
Iskanje

Albanija sprejela ženske z otroki, podpornice Islamske države

Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 02. 08. 2021 / 10:47
Oznake: Družba, Svet, Vojna
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 02.08.2021 / 10:56
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Albanija sprejela ženske z otroki, podpornice Islamske države

Albanija sprejela ženske z otroki, podpornice Islamske države
Člani kurdskih varnostnih sil spremljajo albanske državljane, ki so bili pridržani v taborišču al-Hol za razseljene družine in naj bi bili sorodniki borcev Islamske države FOTO: Vatican Media
Skupina žensk z otroki, družine albanskih državljanov, ki so se pridružili islamskim skrajnežem v vojni v Siriji in Iraku, se je vrnila v domovino.

Njihov včerajšnji prihod v Albanijo je še razvnel že sicer žgočo razpravo v številnih evropskih državah, kaj storiti z borci in podporniki skrajniških skupin, kakršna je Islamska država, poroča spletni portal Vatican News.

V Evropi se je vnela žgoča razprava, kaj storiti z borci in podporniki skrajniških skupin.

Po dolgem čakanju se je iz razvpitega sirskega taborišča al-Hol v Albanijo vrnilo pet žensk in 14 otrok. Ženske so se pridružile islamističnim skrajniškim skupinam, ki so se borile v Siriji in Iraku. V domovino so se vrnile iz Libanona, med letom pa sta jih spremljala predsednik albanske vlade Edi Rama in tamkajšnji minister za notranje zadeve Bledi Cuci. Premier Rama je v izjavi za javnost dejal, da gre za »izjemno pozitiven dogodek« in zagotovil, da »se tu ne bomo ustavili«.

Pojasnil je, da bodo skupino 19 oseb, žensk in otrok, nastanili v pristaniškem mestu Drač na zahodu Albanije. Tam jih bodo preverili policisti in socialni delavci ter jim podali zdravstvene in psihološke ocene. Sledilo naj bi obdobje karantene, po katerem bodo nekaterim članom skupine dovolili, da se vrnejo k svojim sorodnikom.

Nedeljska vrnitev v domovino je bil že tretji poskus repatriacije Albancev z vojnih območij v Siriji.

Rama ni razkril, ali bodo ženske sodno preganjali zaradi morebitnih vojnih zločinov in drugih grozodejstev. Nedeljska vrnitev v domovino je bil že tretji poskus repatriacije Albancev z vojnih območij v Siriji. Oktobra lani se je v domovino vrnilo pet Albancev, leto pred tem pa se je v Albanijo vrnil eden od otrok.

Oblasti menijo, da se je Islamski državi in drugim skupinam, ki so se od leta 2011 naprej borile v Siriji in Iraku, pridružilo nekaj sto Albancev. Mnogi so umrli na bojišču, njihove žene in otroci pa so obtičali v sirskih taboriščih.

Evropa budno opazuje

Albanski primer budno opazujejo drugi evropski narodi, recimo Nizozemska, ki prav tako v domovino vrača nekaj žensk in otrok z Bližnjega vzhoda, kljub ostrim kritikam številnih zakonodajalnih teles.

Ena od Nizozemk, ki so jo zajele kurdske sile v Siriji, je nevesta islamskega skrajneža, pripadnika Islamske države, Hafidi. Nedavno je v begunskem šotoru vsa objokana spregovorila o svojih upih na boljšo prihodnost: »Če grem v zapor, bom pač nase prevzela posledice svojega dejanja. Toda za moje otroke tole v taborišču ni nikakršno življenje, že dve leti ne. Jočem iz obupa.«

Zaveda se, je pojasnila, da je naredila »veliko neumnost«. Toda Hafidi ni pripravljena obsoditi Islamske države, saj trdi, da se boji za svojo varnost. Njena vrnitev v domovino in vrnitev drugih, njej podobnih, ostaja sporna, saj se pristojni bojijo, da bi to lahko spodkopalo varnost v Evropi, kjer so kazni dosti bolj prizanesljive kot na Bližnjem vzhodu.

Nekdanjim podpornikom Islamske države, vključno z ženskami, na Bližnjem vzhodu precej verjetno grozi smrtna kazen.

Kljub temu številne evropske vlade nasprotujejo sodnim procesom na Bližnjem vzhodu, ker nekdanjim podpornikom Islamske države, vključno z ženskami, v tem primeru precej verjetno grozi smrtna kazen.

Po izbruhu vojne v Siriji leta 2011 so se mnogi Evropejci pridružili Islamski državi. Posledično je Islamska država na vrhuncu svoje moči nadzorovala okoli 88.000 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje, ki se razteza prek Sirije in Iraka.

Toda potem, ko so bili na tem območju marca 2019 razglašeni za poražene, so matere z otroki prepeljali v taborišča, na tisoče drugih pa je ostalo brez stalnega bivališča. Nekatere evropske vlade v skrbi za varnost svojih držav in zaradi političnih obsodb niso pripravljene sprejeti vseh svojih državljanov iz omenjenih taborišč, kljub številnim pozivom organizacij za varstvo človekovih pravic.

Nalaganje
Nazaj na vrh