Izr. prof. prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med., spec. za epidemiologijo, je v knjigi Zgodovina cepljenja prikazala cepljenje na Slovenskem od druge polovice devetnajstega stoletja dalje. Na podlagi arhivskega gradiva Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz obdobja od prvih cepljenj do leta 2020, je prikazala razvoj in napredek pri varovanju zdravja ljudi pred nalezljivimi boleznimi s cepljenjem.

Cepljenje, najučinkovitejši način preprečevanja nalezljivih bolezni

V ospredje je postavila spremljanje nalezljivih bolezni, ki je pomemben pogoj za preučevanje uspešnosti programa cepljenja. Obravnava razvoj zakonodaje in orodij za strokovno delo ter vlogo osrednjih ustanov. Prikazala je pomembne mejnike v programu cepljenja, umeščenega v nekajkrat spremenjeno organiziranost zdravstvenega varstva in zavarovanja. Prikazala je cepljene generacije s posameznimi cepivi, register cepljenja, računalniško izmenjavo podatkov, knjižico o cepljenju, sistem spremljanja neželenih učinkov pridruženih cepljenju ter standardne postopke za varno cepljenje. Avtoričina raziskava o učinkih in uspehih cepljenja v preteklosti pomembno prispeva k razumevanju te preventivne medicinske prakse, ki predstavlja najučinkovitejši način preprečevanja nalezljivih bolezni.

Cilj je bil zbrati razpršeno, dragoceno arhivsko gradivo NIJZ in osebne zapise

Na predstavitvi knjige 26. maja 2026 v Ljubljani je avtorica dejala, da je kot zdravnica in epidemiologinja velik del svojega poklicnega življenja posvetila preprečevanju nalezljivih bolezni. »Zato sem izjemno hvaležna, da lahko danes predstavim knjigo o zgodovini cepljenja, ki jo je uredila zgodovinarka dr. Katarina Keber iz ZRC, ki je napisala tudi poglavje o varilozaciji proti črnim kozam in me usmerjala pri pisanju. Cilj je bil jasen: zbrati razpršeno, dragoceno arhivsko gradivo NIJZ in osebne zapise ter na enem mestu izrisati zgodbo o tem, kako je varovanje pred nalezljivimi boleznimi postalo steber javnega zdravja.«

Alenka Kraigher med predstavitvijo knjige Zgodovina cepljenja 26. maja 2026 v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

S strokovnostjo in vizijo je nastajal in zorel program cepljenja

Ko se je potopila v zgodovinske vire, jo je pretresla realnost naših prednikov, je dejala. »Slovenija je bila zaradi svoje lege na križišču poti, vojn in migracij vedno izpostavljena nalezljivim boleznim. Epidemije črnih koz, davice, otroške paralize in ošpic so bile vsakdanja grožnja, ki je neusmiljeno redčila družine. Prav cepljenje je bilo tisto, kar je prvič v zgodovini preobrnilo tok dogodkov: iz pasivnega sprejemanja bolezni smo prešli v aktivno preprečevanje.«

Skozi knjigo opisuje, kako se je slovenska zdravstvena stroka korak za korakom organizirala in dobila pravne in finančne okvire. Popisala je pomembne mejnike: od uvajanja posameznih cepljenj, cepilne knjižice in evidenc, pa vse do sodobnega računalniškega sistema za spremljanje učinkovitosti in varnosti cepljenja. Iz dokumentov jasno izhaja, da Slovenija nikoli ni zgolj sledila svetovnim trendom. Z izjemno strokovnostjo in vizijo je nastajal in zorel program, ki nas uvršča v sam evropski in svetovni vrh.

Cepljenje je dejanje solidarnosti, ki povezuje generacije

»Danes živimo v času, ko so mnoge bolezni zaradi uspeha cepljenja izginile iz našega vsakdana. A to nas je polenilo. Pojavil se je lažen občutek varnosti,« je opozorila Alenka Kraigher. »Kot epidemiologinja sem v knjigi znova opozorila: nalezljive bolezni ne mirujejo. Če bomo zaradi dvomov in dezinformacij dopustili, da precepljenost pade pod kritično mejo, se bodo vrnile. Zgodovina nas uči, da se cena za izgubo preventive meri v človeških življenjih. Cepljenje zato ni le medicinski dosežek; je dejanje solidarnosti, ki povezuje generacije.

Ta knjiga je poklon vsem zdravstvenim delavcem, ki so gradili ta varni sistem, in hkrati strokovno orodje za prihodnost.« Zahvalila se je Založbi ZRC za izdajo in vsem kolegom, ki so pomagali ohraniti ta zgodovinski spomin.

Alenka Kraigher, Zgodovina cepljenja – kazalo, predgovor, uvodJovana Mihajlović Trbovc s katalogom Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo. Foto: Ivo Žajdela

Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo

Založba ZRC je izdala katalog k razstavi Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo. Obdobje zgodnjega socializma. Napisale so ga: Ana Hofman, Iva Kosmos, Brina Kotar, Jovana Mihajlović Trbovc, Tanja Petrović, Urška Strle, Marta Verginella

Razstava je bila od 9. aprila do 21. junija 2026 na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prinaša sedem poglobljenih besedil, ki osvetljujejo različne aspekte dela žensk v obdobju od konca druge svetovne vojne do konca šestdesetih let. Besedila razkrivajo pomen in razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo realnostjo.

Perice Vir: knjiga Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo

Jovana Mihajlović Trbovc med predstavitvijo kataloga Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo 26. maja 2026 v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

1/5