Angleškega svetnika, humanističnega pisatelja in državnika so v filmu iz leta 1966 z naslovom »Človek za vse čase« odlično predstavili kot značajnega moža, ki je bil zvest svojemu kralju, še bolj pa svoji vesti, in prav zaradi te zvestobe je postal krščanski mučenec.

Tomaž More se je rodil 7. februarja 1477 v Londonu. Njegov oče je bil sodnik, ki je sina poslal v šole: Tomaž je študiral pravo v Oxfordu in je že pri triindvajsetih letih postal odvetnik, leta 1504 pa tudi član britanskega parlamenta. Nekaj časa je razločeval med duhovniškim ali redovnim poklicem, vendar je po treznem premisleku ugotovil, da je poklican v družinsko življenje.

Tomaž More je bil v zasebnem življenju nadvse preprost človek: vsak dan je hodil k maši, bil je prijatelj revežev.

V srečnem zakonu z Jane Colt so se paru rodili štirje otroci, tri hčere in sin. Tomaž je želel, da študirajo tudi vse njegove hčere, kar je bilo za tiste čase precej neobičajno. Pogovori pri družinski mizi Morovih so bili tako na visoki ravni, še toliko bolj, ker so v to gostoljubno hišo prihajali številni pomembni možje tedanjega časa, med njimi mislec in pisatelj Erazem Rotterdamski, slikar Hans Holbein, škof John Fisher in mnogi drugi. Tudi More sam je veliko pisal. Njegova knjiga Utopija, v kateri je razgrnil svoje misli o vodstvu države in o politiki, je še danes zelo pomembno delo.

Tomaž More je bil v zasebnem življenju nadvse preprost človek: vsak dan je hodil k maši, bil je prijatelj revežev. Morovi so živeli zgledno družinsko življenje. Vsi člani družine s strežnim osebjem vred so se vsak večer zbirali k skupni molitvi, pri obedu ali pri večerji pa je kateri od otrok vedno prebral odlomek iz Svetega pisma.

V naši knjigarni je na voljo svetnikova biografija: Tomaž More

Načelnost do zadnjega

V poklicu je Tomaž zelo hitro napredoval. Ko je leta 1509 angleški prestol zasedel kralj Henrik VIII., je Tomaža najprej zaposlil kot diplomata, pozneje je postal njegov tajnik in svetovalec. Potem ko je bil povišan v viteza, je za Henrika VIII. napisal polemično razpravo, usmerjeno proti Martinu Lutru. Takrat je bil angleški kralj še vedno katoličan in papež ga je počastil z nazivom »Branilec vere«.

Henrik VIII. je bil sprva odličen vladar. Poročen je bil s špansko princeso Katarino Aragonsko, ki pa mu ni rodila prestolonaslednika. Ko pa se je kralj zaljubil v dvorno damo Ano Boleyn, je hotel doseči, da bi papež njegov zakon razglasil za neveljaven. Prijatelja Tomaža je postavil za kanclerja, v upanju, da mu bo pomagal uresničiti njegove načrte.

More je bil obsojen na smrt kot veleizdajalec: 6. julija 1535 je bil obglavljen.

Tomaž pa se je raje odpovedal visoki službi, kakor da bi ustregel kralju. Odločno je nasprotoval Henriku VIII., obsodil je njegov razuzdani življenjski slog in številne ločitve. Kralju naklonjeni nadškof Cramner je leta 1533 razglasil Henrikov zakon za neveljavnega in Ana Boleyn je postala kraljica. Papež veljavnosti tega zakona ni priznal in je kralja izobčil iz Cerkve. Henrikov odgovor je bil, da se je razglasil za edinega poglavarja Cerkve na Angleškem in tako ustanovil ločeno anglikansko Cerkev.

Ljudje so morali priseči zvestobo kralju kot vrhovnemu cerkvenemu voditelju. Tomaž tega ni hotel storiti, ker bi ravnal proti svoji vesti. Več kot leto dni je bil zaprt v londonski ječi Tower, pa ga tudi to ni »omehčalo«. Obsodili so ga na smrt kot veleizdajalca in 6. julija 1535 je bil obglavljen. Skupaj s prijateljem, kardinalom Janezom (Johnom) Fisherjem, ki je umrl kot mučenec malo pred njim, 22. junija 1535, sta bila leta 1886 razglašena za blažena in leta 1935 za svetnika. Godujeta skupaj 22. junija.

Preberite tudi: Tomaž More: zapleten in vznemirljiv

Zgled moralne celovitosti in neokrnjene človeške vesti

Papež Janez Pavel II. je v apostolskem pismu, objavljenem 31. oktobra 2000, zapisal, da je bil Morov cilj, »h kateremu ga je vodila strast do resnice, naslednji: Človek se ne sme ločiti od Boga in politika se ne sme ločiti od morale.«

Svetnika je izpostavil kot zgled moralne celovitosti in neokrnjene človeške vesti. Po njegovih besedah je bil More mučenec, ker je postavil resnico in Božjo postavo pred posvetno oblast in zahteve svojega kralja. Politika mora služiti skupnemu blagru in ne zahtevam posameznika, tako poljski papež. Politično delovanje ne sme biti iskanje moči ali privilegijev, temveč iskanje pravičnosti in solidarnosti. Tomaž More je kljub zgledni zvestobi zakoniti oblasti na koncu potrdil, da obstajajo meje, ki jih človeška oblast ne more prestopiti, ne da bi poteptala človekovo dostojanstvo.

Sv. Tomaž More, prosi za nas!