Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji po škofijah ob somaševanju duhovnikov darujejo krizmene svete maše. Pri tej sveti maši duhovniki vsako leto obnovijo duhovniške obljube, s čimer pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in Cerkvijo. Kako sta to doživela lanska novomašnika?

Br. Ambrož Brezovšek, duhovni pomočnik v Vipavskem križu: Z mirom me navdaja spoznanje, da vsa Cerkev moli zame

Kaj vam po prvi krizmeni maši, ki ste se je udeležili kot duhovnik, najbolj ostaja v spominu?

V novogoriški konkatedrali se je ob krizmeni maši zbralo duhovniško občestvo koprske škofije. Škof je v nagovoru poudaril, da bistvo našega poslanstva ni v goli postavi, temveč v tem, da postanemo učenci ljubezni. V svetu, ki ga prežemajo nasilje, vojne in zagledanost vase, smo poklicani, da preko podeljevanja zakramentov odpiramo prostor za drugega in v naše odnose vnašamo več človečnosti. Kot prinašalci veselja, upanja in sprave svoje življenje utemeljujemo v Kristusovem zveličavnem vstajenju, ob tem pa ne smemo pozabiti na dragocenost bratskih odnosov znotraj naših skupnosti.

Nagovor škofa Štumpfa pri krizmeni maši v Novi Gorici. FOTO: Arhiv br. Ambroža Brezovška

Lahko izpostavite kaj, kar vas je posebej nagovorilo?

Ob tej slovesnosti so v meni najbolj odzvanjale besede o služenju. Znova sem si osvežil zavedanje, da duhovništvo, ki sem ga prejel, ni moja last, temveč stvar celotne Cerkve. Kot duhovnik sem postavljen v službo ljudem, hkrati pa me navdaja z mirom spoznanje, da vsa Cerkev moli zame.

Matija Golob, kaplan na Vrhniki: Letos sem se čutil še toliko bolj nagovorjenega

Kako je bilo letos na krizmeni maši, ko ste bili prvič duhovnik?

Bilo je drugače, ker v preteklih letih sem vedno sodeloval pri krizmenih mašah pri ministriranju, lani še kot diakon. Letos je bilo s tega pogleda veliko bolj umirjeno. Lahko sem se malo bolj poglobil in mi je bilo lažje. To je predvsem maša za duhovnike, da se pred veliko nočjo srečamo drug z drugim in nadškofom. Lahko pa rečem, da sem se kot duhovnik letos čutil še toliko bolj nagovorjenega. Lepo mi je bilo, ko smo obnovili duhovniške obljube, ki smo jih dali že pri posvečenju. Zdi se mi pomembno, da se kljub temu, da duhovniki delamo v svojih župnijah, vračamo tja, kjer smo bili posvečeni. Duhovniške obljube vidim kot potrditev naše zvestobe delu in poslanstvu Cerkvi.

Kako je bilo sedeti ob bratu Martinu?

Ko sem prišel v stolnico, me je videl in je rekel, naj pridem k njemu, da bova sedela skupaj. To me je spomnilo na trenutke, ko sva nekoč doma skupaj sedela za družinsko mizo. Zdaj pa sva sedela skupaj v cerkvi kot duhovnika.

Pri krizmeni maši v Ljubljani ob bratu Martinu. FOTO: Tatjana Splichal

Voščilo našim bralcem ob veliki noči:

Velika noč je največji krščanski praznik, na katerem sloni naša vera. Vsem želim, da bi v teh prazničnih dneh obudili in utrdili vero v Kristusovo vstajenje, da bi skušali doumeti, da je to smisel našega življenja. S tem, ko je Jezus vstal, bomo vstali tudi mi. Nobena stvar na tem svetu ni večna, mi pa, ko bomo skupaj s Kristusom vstali, smo večni in nad tem svetom. Vsem želim lepe in blagoslovljene velikonočne praznike.