Zakon predstavlja uresničitev temeljnih predvolilnih obljub demokratske stranke, zato velja za pomembno popotnico pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Zakon čaka še postopek v predstavniškem domu, kjer pa imajo demokrati udobno večino, zato tam pri njegovem sprejemanju ni pričakovati posebnih zapletov.

Sprejeto zakonodajo gre morda šteti tudi kot enega od zadnjih uspehov ameriškega predsednika Joeja Bidna v tem mandatu, saj bodo demokrati na jesenskih kongresnih volitvah najverjetneje izgubili tesno večino v senatu, kar utegne sprejemanje takšnih predlogov močno zaplesti. Zakon je bil sprejet z 51 glasovi za in 50 proti, odločilni glas pa je prispevala podpredsednica ZDA Kamala Harris.

Ambiciozen okoljski, zdravstveni in davčni projekt

Obsežen zakon, imenovan tudi Zakon o zmanjševanju inflacije, naj bi predstavljal pot k največjim podnebnim naložbam v zgodovini ZDA. Prav tako naj bi povzročil obsežne spremembe tudi v zdravstveni politiki, saj bo program Medicare prvič dobil pooblastilo za pogajanja o cenah določenih zdravil na recept ter si na ta način znižal stroške. Obenem bo podaljšal obdobje subvencionirane zdravstvene oskrbe še za tri leta ter tako omogočil subvencionirane premije zavarovanj tudi ljudem, ki si drugače ne bi mogli oziroma zaradi visokih stroškov preprosto ne bi plačevali premij zasebnih zavarovanj.

Oster spopad s podnebno krizo

Ameriški ekonomisti si v tem trenutku nikakor niso enotni v tem, ali bo predlog res zmanjšal inflacijo. Povsem drugače je na področju okolja, kjer nekatere analize kažejo, da naj bi ukrep do leta 2030 zmanjšal emisije ogljikovega oksida vse do 40 %. To naj bi dosegli s pomočjo davčnih spodbud, ki naj bi znižale cene električne energije s pomočjo investicij v obnovljive vire energije in spodbujanjem ameriških potrošnikov, da preidejo na elektriko za napajanje svojih vozil in domov. Gospodinjstva bi tako lahko prejela do 7500 dolarjev za nakup električnega in do 4000 dolarjev za nakup rabljenega vozila.

Večja obdavčitev podjetij

Kljub naložbam naj bi nova zakonodaja zmanjšala proračunski primanjkljaj. To naj bi dosegli s 15-odstotnim minimalnim davkom na velike korporacije in 1-odstotnim davkom na odkupe delnic. Prvi ukrep bo veljal za velike korporacije z dobičkom, večjim od milijarde dolarjev in naj bi v desetih letih v proračun prinesel kar 258 milijard dolarjev.

Zakon pa predvideva tudi tudi 1-odstotno trošarino na odkupe delnic podjetij, s čimer naj bi zbrali še dodatnih 74 milijard dolarjev.