Sagi s popravilom plinske turbine, ki naj bi pošiljala plin po plinovodu Severni tok 1, ni videti konca. Rusija tako po plinovodu pošilja le še za 20 odstotkov njegovih kapacitet plina, kar je, ob pomoči drugih virov, dovolj za zapolnjevanje trenutnih evropskih potreb, obenem pa veliko premalo, da bi lahko do jeseni napolnili evropska skladišča plina. Le še največji optimisti se tolažijo z dejstvom, da bo pozimi vse tako, kot je bilo. Nemčija, ki bo zaradi pomanjkanja ruskega plina najbolj prizadeta država, zato sprejema stroge varčevalne ukrepe.

Evropa mora zmanjšati porabo za 15 %, Nemčija pa še več

Članice Evropske unije so minuli teden sicer dosegle načelen dogovor o tem, da bodo od 1. avgusta letos do 31. marca prihodnje (prostovoljno) zmanjšati porabo plina glede na povprečje zadnjih petih let. Trenutni dogovor je verjetno največ, kar je lahko dosegla Unija. Nekatere države, kot sta Španija in Portugalska, s plinom niti ne nameravajo varčevati, saj sta z evropskimi plinovodi slabo povezani in bi viške le s težavo poslali v druge članice Unije. Podobne pomisleke imajo tudi številne druge države. Te opozarjajo, da je ukrep ukrojen zgolj za Nemčijo. Toda obenem se zavedajo, da bi padec nemškega gospodarstva prizadel prav vse.

Nemški primanjkljaj v uvozu ruskega plina je namreč prevelik, da bi ga lahko preprosto nadomestili iz drugih virov. Zato v državi računajo na solidarnost, varčevanje in žal tudi ustavljanje nenujnih gospodarskih panog.

Temne fasade, slovo pivovarstva in mrzle stavbe

Eden od najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje porabe energentov so podražitve. In te so v Nemčiji že drastične. Povprečna nemška štiričlanska družina, ki je živela v 100 kvadratnih metrov velikem stanovanju, je za ogrevanje lani porabila približno 18.000 kilovatnih ur energije, kar jo je stalo približno 1080 evrov. Za letos pa bi morala po poročanju portala Deutsche Welle plačati kar 3.240 evrov. A ne draži se le ogrevanje. Nemčija s pomočjo zemeljskega plina proizvede tudi veliko elektrike. Zato se pojavlja želja, da bi zmanjšali tudi njeno porabo oziroma povečali proizvodnjo iz drugih virov.

Pozivom gospodarskega ministra Roberta Habecka so prisluhnili v številnih nemških mestih. V Berlinu so se tako odločili, da bodo ugasnili luči na 200 turističnih znamenitostih. Spet v drugih občinah so znižali temperaturo vode v plavalnih bazenih, iz prh pa teče le hladna voda.

Še nekoliko bolj temeljiti so bili v Hannovru. Njihov varčevalni načrt tako predvideva, da bo sobna temperatura v občinskih stavbah največ 20 stopinj, v tehničnih in skladiščnih prostorih pa le med 10 in 15 stopinj. Mestne znamenitosti ne bodo več osvetljene, izklopljeni bodo vsi javni vodnjaki, tople vode ne bo v tuših bazenov in telovadnic.

Varčujejo naj tudi zasebna gospodinjstva

Zasebna gospodinjstva predstavljajo skoraj tretjino nemške porabe plina (v Sloveniji 15-%) in so, tako kot v Sloveniji, pred redukcijami zaščitena z zakonom. Le tem Habeck priporoča skrajšanje časa tuširanj in znižanje sobnih temperatur. V igri je bila tudi prepoved ogrevanja zasebnih bazenov, vendar je ob tem priznal, da bi bilo takšno ureditev zelo težko uveljaviti.

Zato se nemški strokovnjaki vse bolj igrajo z idejo, da bi gospodinjstva po znižani ceni prejela le določen delež plina, preostalega pa bi morala plačati po višji, kar bi jih prisililo k zmanjšanju porabe.

V nasprotnem primeru bodo potrebe redukcije. Le te naj bi najprej sledile v za državno gospodarstvo najmanj pomembnih panogah. Mnogi tako že opozarjajo, da letošnjo zimo ne bomo pili prav veliko nemškega piva, saj je pivovarstvo ena od prvih panog na tem seznamu. Številna podjetja bi k redukcijam sicer lahko pristopila prostovoljno, saj lahko plin nadomestijo z nekaterimi drugimi energenti, kot je na primer lahko kurilno olje, oziroma lahko izdelke proizvajajo v državah, kjer težav z energenti ni.

Težave so lahko tudi v Sloveniji

Na krizo se pospešeno pripravljajo tudi skoraj vsi največji porabniki plina v Sloveniji, ki pa lahko k sreči v veliki meri presedlajo na rabo lahkega kurilnega olja. Pri tem jim gre na roko upadanje cen nafte na svetovnih trgih, kar pomeni, da si lahko zaloge energentov ustvarijo po nekoliko nižji ceni kot pred tedni. Ena od velikih težav Slovenije je tudi, da nima lastnih plinskih skladišč in je torej povsem odvisna od zakupljenih kapacitet v tujini. Zaradi tega v primeru hujših motenj nima zagotovila, da bo zakupljeni delež plina tudi zares prišel do Slovenije. V tem primeru bi v državi lahko imeli velike težave v agroživilski panogi, saj bi se zaustavila proizvodnja v številnih tovarnah, ki si v tako kratkem času niso mogla zagotoviti alternative.