Škof Barron je ustanovitelj priljubljenega katoliškega medijskega apostolata Ognjena beseda, ki s pomočjo digitalnih in tradicionalnih medijev oznanja katoliško vero po vsem svetu, svoje mnenje pa pogosto posreduje tudi prek družbenih omrežij. Oglasil se je tudi po umestitveni slovesnosti za novega župana New Yorka.

Zohran Mamdani, ki je na novembrskih volitvah s skoraj 51 odstotki glasov premagal dva kandidata, je zmagal na demokratično-socialistični platformi. Kot spominjajo pri spletnem portalu CNA, so na njegovem programu med drugim brezplačni mestni avtobusni prevozi, trgovine z živili, ki bodo v lasti mestne občine, brezplačno varstvo otrok, zvišanje minimalne plače na 30 dolarjev na uro in zamrznitev najemnine za ljudi v stanovanjih s stabilizirano najemnino.

Župan New Yorka Zohran Mamdani s soprogo Ramo Duwaji na slovesnosti ob njegovi umestitvi. FOTO: NYC Mayor's Office/Wikipedia

Mamdani je v svojem umestitvenem nagovoru dejal, da bodo »frigidnost surovega individualizma nadomestili s toplino kolektivizma«. »Če je naša kampanja pokazala, da ljudje v New Yorku hrepenijo po solidarnosti, naj jo ta vlada spodbuja,« tako novi župan: »Kajti ne glede na to, kaj jeste, kateri jezik govorite, kako molite ali od kod prihajate – beseda, ki nas najbolj opredeljuje, je tista, ki si jo vsi delimo: Newyorčani.«

Škof Barron, ki vodi škofijo Winona-Rochester v ameriški zvezni državi Minnesoti, je v objavi na družbenem omrežju X zapisal, da mu je ob tem stavku od osuplosti kar »vzelo sapo«. »Kolektivizem v svojih različnih oblikah je odgovoren za smrt najmanj 100 milijonov ljudi v preteklem stoletju,« je zapisal ameriški škof.

»Socialistične in komunistične oblike vladavine po vsem svetu danes – Venezuela, Kuba, Severna Koreja itd. – so katastrofalne,« je dodal. »Družbeni nauk Cerkve dosledno obsoja socializem in sprejema tržno gospodarstvo, ki ga ljudje, kot je župan Mamdani, karikaturno prikazujejo kot 'trd individualizem'. V resnici pa je to gospodarski sistem, ki temelji na pravicah, svobodi in dostojanstvu človeške osebe. Za Božjo voljo, prizanesite mi s 'toplino kolektivizma',« je svojo objavo na X zaključil škof Barron.

Temelj družbenega nauka Cerkve je okrožnica Rerum Novarum papeža Leona XIII. iz leta 1891.

Katoliški nauk o socializmu

Socializem in komunizem so obsodili številni papeži, prvi med njimi je bil papež Pij IX. v svoji okrožnici Nostis et Nobiscum iz leta 1849, le leto dni po tem, ko je Karl Marx objavil Komunistični manifest, spominjajo pri spletnem portalu CNA. Temelj družbenega nauka Cerkve pa je okrožnica Rerum Novarum papeža Leona XIII. iz leta 1891.

Leon XIII. je v dokumentu obsodil socializem in komunizem, pa tudi slabe delovne razmere za delavski razred in delodajalce, »ki ljudi uporabljajo zgolj kot orodje za zaslužek«. »Vsak potrebuje drugega: kapital ne more brez dela, delo pa ne more brez kapitala,« je zapisal papež iz 19. Stoletja: »Medsebojno soglasje vodi k lepoti dobrega reda, medtem ko nenehni spori nujno povzročajo zmedo in divjaško barbarstvo.«

Po besedah Pija XI. sta »verski socializem in krščanski socializem protislovna izraza«.

Papež Pij XI. je v svoji okrožnici Quadragesimo Anno iz leta 1931 pisal o pomenu zasebne lastnine, da mora biti človek sposoben »v celoti gojiti in razvijati vse svoje sposobnosti v hvalo in slavo svojega Stvarnika; ter da z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti svoje obrti ali drugega poklica lahko doseže časno in obenem večno srečo«.

Socializem, tako Pij XI., »popolnoma podcenjuje in je ravnodušen do tega vzvišenega cilja tako človeka kot družbe ter potrjuje, da je bilo človeško združevanje ustanovljeno zgolj zaradi materialne koristi«. Po besedah Pija XI. sta »verski socializem in krščanski socializem protislovna izraza«. Kot je zapisal, »nihče ne more biti hkrati dober katoličan in pravi socialist«.

Papež Benedikt XVI. je razlikoval med socializmom in demokratičnim socializmom.

Socializem in demokratični socializem

Papež Benedikt XVI. je razlikoval med socializmom in demokratičnim socializmom. Leta 2006 je zapisal: »Demokratični socializem je bil in v mnogih pogledih je blizu družbenemu nauku Cerkve in je v vsakem primeru izjemno prispeval k oblikovanju družbene zavesti.«

V okrožnici Deus Caritas Est iz leta 2005 pa je Benedikt XVI. zapisal, da vlada ne bi smela nadzorovati vsega, pač pa družba potrebuje državo, ki »v skladu z načelom subsidiarnosti velikodušno priznava in podpira pobude, ki izhajajo iz različnih družbenih sil, ter združuje spontanost z bližino tistim, ki jo potrebujejo«.

Papež Frančišek je kritiziral marksistično ideologijo, pa tudi »radikalen individualizem«, za katerega je v svoji okrožnici Vsi smo bratje iz leta 2020 zapisal, kako nam »prišepetava, da se moramo le nebrzdano prepustiti lastnim ambicijam, kakor da bi kopičenje teh želja po uspehu in osebni varnosti ustvarjalo skupno dobro«.

Katekizem Katoliške Cerkve uči: »Cerkev je zavrgla totalitarne in ateistične ideologije, pridružene v modernih časih 'komunizmu' ali 'socializmu'. Na drugi strani je Cerkev v praksi 'kapitalizma' odklonila individualizem in absolutni primat tržne zakonitosti nad človeškim delom« (2425).