Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Andrej Corsini

Objava: 05. 01. 2011 / 09:18
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:43
Ustavi predvajanje Nalaganje
Andrej Corsini

Andrej Corsini

Andrej, Andi, Andraš, Andraž, Andre, Andrea, Andreas, Andrejček, Andrejko, Andrea, Andres, Andrew, Andro, Andrija, Andrejc, Draš, Draško, Drejc, Drejče

Zavetnik: proti izgredom in civilnim nemirom

Atributi: škofovska palica, križ, volk, jagnje

Po »spreobrnitvi« je Andrej Mariji v molitvi obljubil, da bo vstopil v spokorni karmeličanski red. Študiral je v Parizu in Avignonu, bil po posvečenju nekaj časa predstojnik samostana, nato pa postal škof v mestu Fiesole. Zgledno je skrbel za svojo škofijo, obiskoval župnije, bil darežljiv in usmiljen do ubogih, očetovsko zahteven do klera; skrbel je zlasti za duhovno in kulturno formacijo bogoslovcev. Kot natančen in spreten gospodar je obnovil mnogo cerkva ter za bogoslužje priskrbel umetnine, ki jih še danes občudujemo. Sredi nemirnega 14. stoletja je bil s svojo pomirjevalno in trdno držo v Bogu pravi steber miru in obnavljavec božjega reda.

Ime: izhaja iz latinskega imena Andreas z osnovo v grškem pridevniku andreios, »možat, pogumen«.

Rodil se je 30. novembra (?) leta 1301 v Firencah, Italija,
umrl pa 6. januarja 1373 v mestu Fiesole v Italiji.

Družina: Izhajal je iz mogočne družine Corsinijev. Njegov oče je bil Nikolaj, mati pa Peregrina.

Sodobniki: Dante Alighieri, Francesco Petrarka, Brigita Švedska, Katarina Sienska, papež Urban V.

Skupnost: Karmelski kontemplativen in beraški red ima dve veji, moško in žensko.

Zavetnik: Priporočajo se mu kot priprošnjiku proti izgredom in civilnim nemirom.

Značaj: V mladosti je bil trmast, kljubovalen, samopašen, poln napuha. Zanimal se je samo za igro, lov in pijačo.

Videnje: Njegova mati je sanjala, da je nje sin volk, ki pa se je v cerkvi spremenil v jagnje. Ko se je zdelo, da mu ni več pomoči, mu je nekoč te sanje razkrila in mu rekla: »Volka zdaj poznam, kje je pa jagnje?« To ga je streznilo, da je začel drugače živeti.

Kreposti: Nadarjenost; ko se je spreobrnil, je postal umirjen, moder redovnik, dober voditelj in izkušen svetovalec, poln dobrote in velik pomirjevalec razprtij, zgled spokornosti in ljubezni.

Dela: Imel je dar prerokovanja in čudežev. Florentinci njegovi priprošnji pripisujejo zmago nad Milanom leta 1440.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot karmeličana ali s škofovsko palico, križem, največkrat ima pri nogah volka in jagnje.

Beatifikacija: Papež Gregor XI. ga je leta 1374 razglasil za blaženega, papež Urban VIII. pa 29. aprila 1629 za svetnika.

Grob: Pokopali so ga v stolnici v Fiesolu, kasneje pa v cerkvici karmelske Matere Božje v Firencah. Njegovo truplo je ostalo nestrohnjeno.

Goduje: različno: v Firencah praznujejo 7. januarja, karmeličani 9. januarja, vesoljna Cerkev pa 4. februarja.

Nazaj na vrh