Primas svetovne anglikanske skupnosti, nadškof Rowan Williams iz Canterburyja, se bo ob koncu letošnjega leta umaknil s svojega položaja. Kot so sporočili iz Lambeth Palace v Londonu, s sedeža anglikanskega primasa, je enainšestdesetletni nadškof z januarjem 2013 sprejel mesto predavatelja na univerzi v Cambridgeu. Kraljica Elizabeta II., posvetna poglavarka državne anglikanske Cerkve, je o nameri nadškofa Williamsa že obveščena. Rowan Williams je svetovno anglikansko skupnost, ki šteje okoli sedeminsedemdeset milijonov članov, vodil od decembra 2002.

Nadškof Williams, stočetrti nadškof v Canterburyju, je pojasnil, da mu je položaj duhovnega poglavarja anglikanske Cerkve pomenil ‘ogromen privilegij’. Cerkev v Angliji je ‘velikanski zaklad’, kjer številni ljudje v težkih časih iščejo navdih in tolažbo.

Londonski katoliški nadškof Vincent Nichols je v svojem prvem odzivu na vest o odstopu anglikanskega primasa pohvalil njegov ‘ostri um’ in zavzemanje za harmonijo v ‘družini kristjanov’. “Pogrešal ga bom”, je v svojem sporočilu izjavil westminstrski nadškof.

Anglikanska Cerkev je nastala v času reformacije v Angliji. Kralj Henrik VIII. je leta 1533 prekinil odnose s papežem, ker ta ni bil pripravljen priznati ničnosti njegovega zakona. Henrik VIII. se je leta 1534 sam oklical za poglavarja nove državne Cerkve. Na področju verskih vprašanj so anglikanci sprva sledili katoliškemu nauku, kasneje pa so prevzeli vpliv protestantizma, ki je leta 1549 pripeljal do izida prvega anglikanskega molitvenika, ‘The Book of Common Prayer’.

Anglikanski Cerkvi po svetu pripada okoli sedeminsedemdeset milijonov članov. Poleg Anglije obstaja še šestindvajset anglikanskih cerkvenih provinc, med drugim v Združenih državah Amerike, Avstraliji in v številnih afriških državah, in te postajajo vse bolj vplivne. Posvetna poglavarka matere Cerkve v Angliji je britanska kraljica (ali kralj), duhovni poglavar, primas anglikanske Cerkve v Angliji in obenem poglavar svetovne anglikanske skupnosti, pa je nadškof v Canterburyju. Kot ‘primus inter pares’ (prvi med enakimi) pa nima posebnih pristojnosti do posameznih narodnih Cerkva.

Že v 17. stoletju sta nastala dva velika teološka tabora, ‘High Church’ s poudarkom na cerkvenem sestavu in zakramentih in ‘Low Church’ s poudarkom na Svetem pismu. V 19. stoletju je skupina anglikanskih duhovnikov na univerzi v Oxfordu ponovno prevzela določene katoliške elemente, medtem ko je evangeličansko usmerjena ‘Low Church’ gradila temelje na dediščini reformacije. V novejšem času je prišlo do razkola med konzervativno in liberalno strujo, sporna vprašanja pa so posvečevanje ženskih duhovnic, škofovsko posvečevanje žensk, ter odnos do istospolno usmerjenih.

Že dobro uro po napovedi odstopa nadškofa Williamsa pa so se v Veliki Britaniji že pojavila ugibanja o njegovem morebitnem nasledniku. Med favoriti za naslednjega primasa anglikanske Cerkve sta trenutno nadškof v Yorku, John Sentamu, in londonski škof Richard Chartres.