Iz Turčije prihaja vse več znamenj, da so načrti za preobrazbo Hagie Sofie v mošejo – kot taka je že služila med leti 1453 in 1931 – tik pred uresničitvijo. Prvič po razglasitvi nekdaj največjega krščanskega svetišča za neverski muzej – to je leta 1934 storil tedanji turški predsednik Kemal Atatürk – so v znameniti stavbi, ki stoji v samem središču Carigrada, 10. aprila letos znova obhajali islamsko molitveno bogoslužje. Doslej so bile v prostoru prepovedane kakršne koli verske dejavnosti ali verska znamenja na zidovih stavbe. To so morali ob svojih obiskih upoštevati tudi trije papeži; le Pavlu VI. je leta 1967 uspelo, da je v nekdanjem svetišču za hip pokleknil v tihi molitvi.

Tokrat pa je v islamskem svetu znani recitator Korana, Ali Tel iz Ankare, glasno molil dolge celotne sure, da je odmevalo po vsej stavbi. Po šeriatskem verskem pravu to že zadošča, da nekoč sekularizirana mošeja znova velja za blagoslovljeno, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben postopek ali sklep. Sledila naj bi le še ustrezna preureditev prostorov in v Carigradu se bojijo, da bi se to lahko zgodilo na obletnico turške osvojitve mesta, 29. maja. Po izjavah papeža Frančiška o genocidu Armencev naj bi postopke za preobrazbo še pospešili, je slišati iz islamskih krogov v Carigradu.

Uradni značaj nedavne islamske molitve v sv. Sofiji je poudarila tudi udeležba Mehmeta Görmeza, direktorja državnega verskega urada. Uradna priložnost je bilo odprtje razstave kaligrafij v čast preroku Mohamedu ob njegovem rojstnem dnevu.

Dejstvo, da je do »vnovične blagoslovitve« Hagie Sofie v mošejo prišlo ravno na veliki petek, ki so ga pred tednom dni obhajali v vzhodnih krščanskih Cerkvah, v krščanskih krogih v Carigradu ocenjujejo kot poseben izziv, vendar doslej še ni prišlo do kakršnih koli protestov. Med drugim pa krožijo tudi domneve, da med verskim oživljanjem muzeja del stavbe ne bodo preuredili v mošejo, temveč kot nekdaj v krščansko svetišče. Za obstoj tovrstnega dvojnega islamsko-krščanskega svetišča je v islamski in turški zgodovini moč najti številne utemeljitve, denimo v Damasku ali v turškem mestu Diyarbakir.

Vir: Kathpress / kath.net
Foto: splet / Wikipedia