'Kuge antisemitizma' po mnenju švicarskega kardinala Kurta Kocha v današnjem svetu ni moč izkoreniniti. Tudi v krščanski teologiji najdemo protijudovska nagnjenja, tako na strani tradicionalistov kot tudi pri liberalnejših tokovih, je kardinal dejal na predavanju v Rimu. Katoliška Cerkev mora zato vedno znova poudarjati, da nasprotovanje judovstvu pomeni 'izdajo krščanske vere'. Duhovna povezanost judov in kristjanov ima 'trdne in večne temelje' v Svetem pismu, je poudaril kardinal v svojem predavanju na temo 'Petdeset let krščansko-judovskega dialoga' na rimski univerzi Angelicum. Dogodek vsako leto priredi Center Janeza Pavla II. za medverski dialog, njegov namen pa je graditi mostove med katoličani, judi in drugimi verstvi.

Prijateljstvo med judi in kristjani je 'nujno potrebno za celotno človeštvo', je poudaril Koch, ki je na srečanju sodeloval kot predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani in Komisije Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom. V nepopisnih grozotah šoaha, ki so brez primere, so bili kristjani 'tako zločinci kot žrtve tega grozljivega zločina'; velike množice kristjanov so bili zgolj pasivni opazovalci, ki so si zatiskali oči pred kruto in surovo resničnostjo. Šoah zato za krščanstvo pomeni 'vprašanje in obtožbo', zaradi česar je bila kasneje nujna nova, teološko pretehtana definicija odnosa med Cerkvijo in judovstvom. Kot rezultat tega je nastal dokument 'Nostra Aetate' (V našem času), uradna izjava o odnosih med Cerkvijo in nekrščanskimi verstvi. Po petdesetih letih je to še vedno 'temeljni dokument' dialoga med katoličani in judi.

Spodbuda drugega vatikanskega koncila k širjenju vzajemnega razumevanja in spoštovanja med judi in kristjani tudi danes zahteva nenehno pozornost. To je nepogrešljiv pogoj, da se verstvi ne bi ponovno oddaljili, ampak da bi se povezanost med njima še okrepila. Kardinal Koch je tudi pojasnil, da so omenjeni koncilski dokumenti s svojimi izjavami o Cerkvi in judovstvu obvezujoči za vse katoličane. Človek ne more biti katoličan, če ne sprejme drugega vatikanskega koncila in iz njega izhajajočega cerkvenega nauka, skupaj z dokumentom 'Nostra Aetate'. »Kajti vsi koncilski dokumenti, dekreti in konstitucije so obvezujoči za slehernega katoličana«, je dejal kardinal.

Papež Janez Pavel II., pa tudi Benedikt XVI., sta si vedno prizadevala za krščansko-judovsko spravo in se pri tem obojestransko dopolnjevala, je še poudaril Koch. Poljski papež je prisegal na opazna dejanja in podobe, teolog Ratzinger pa se zanaša na 'moč besede in ponižna srečevanja'. V sedmih letih svojega mandata je tudi Benedikt XVI. obiskal Auschwitz, zid objokovanja v Jeruzalemu, se tam sestal z velikimi rabini, ter molil za vse žrtve šoaha v spominskem muzeju Jad Vashem. Še noben papež pred njim, poudarja kardinal, ni obiskal toliko sinagog.