Kot so ta teden sporočili iz frančiškanskega samostana v priljubljenem romarskem kraju v osrednji Italiji, je do znamenite romarske bazilike svetega Frančiška peš ali s kolesom prišlo 4.203 ljudi (26-odstotni porast). Po navedbah samostana je bil s tem presežen rekord iz leta 2019 (4.124 romarjev), poroča avstrijski Kathpress.

Mir in dobro! FOTO: M. M. Š.

Leta 2022 so v svetišče prišli ljudje iz 57 različnih držav. Največ tujih romarjev je bilo iz Nemčije (14,2 odstotka), sledili so Francozi (6,7 odstotka) in Avstrijci (3,4 odstotka). Največjo skupino so s 57,1 odstotka predstavljali romarji znotraj Italije. Med prijatelji »počasnega turizma« pa so bili tudi romarji s Fidžija, Kitajske in Papue Nove Gvineje.

Skoraj vsaka druga oseba se na romanje odpravi iz osebnih razlogov, malo manj kot vsaka tretja oseba pa izrecno iz verskih razlogov.

Večina romarjev (96 odstotkov) je hodila po eni od Frančiškovih poti, so sporočili iz romarskega urada v Assisiju. Število moških (51 odstotkov) in žensk (48,3 odstotka) je skoraj uravnoteženo, največja pa je starostna skupina med 30 in 60 leti (45,9 odstotka). Skoraj vsaka druga oseba se na romanje odpravi iz osebnih razlogov, malo manj kot vsaka tretja oseba pa izrecno iz verskih razlogov.

Bazilika Svete družine v Barceloni do leta 2022 potrojila število obiskovalcev

Tudi priljubljena bazilika Svete družine v Barceloni je v lanskem letu opazno povečala število obiskovalcev. Ogledalo si jo je okoli 3,8 milijona turistov z vsega sveta, kar je skoraj trikrat več kot leto pred tem, so po navedbah Kathpressa poročali katalonski mediji. Številka pa je še vedno za približno 20 odstotkov nižja kot v letu 2019, pred izbruhom epidemije.

Bazilika Svete družine v Barceloni. FOTO: arhiv Družine

Prihodek s strani obiskovalcev v višini več kot 100 milijonov evrov naj bi bil v veliki meri namenjen nadaljnji gradnji cerkve. Bazilika, ki jo je zasnoval Antoni Gaudi (1852-1926), je eno najbolj znanih svetišč na svetu, gradijo pa jo že od leta 1882. Od leta 2005 je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, leta 2010 ji je papež Benedikt XVI. podelil naziv »manjša bazilika« (Basilica minor).

Svetišče naj bi bilo dokončano do 100. obletnice Gaudijeve smrti leta 2026, vendar zaradi velikih zamud pri delu, ki jih je povzročila koronaepidemija, tega roka ne bo mogoče izpolniti. Novega datuma dokončanja bazilike še niso določili.

Arhitekt Antonio Gaudi se je z gradnjo bazilike ukvarjal 43 let, vendar mu je uspelo udejanjiti le eno desetino načrtov.

Gaudi je gradnjo cerkve prevzel leta 1883, leto dni po položitvi temeljnega kamna. Z njo se je ukvarjal 43 let, vendar mu je uspelo udejanjiti le eno desetino načrtov. Leta 1926 je arhitekta do smrti povozil tramvaj. Po njegovi smrti so gradbena dela zelo počasi napredovala. Leta 2000 je bil odprt beatifikacijski postopek za katalonskega umetnika.