Mlada glasbenika iz Kranja, ki sta se spoznala prav na oratoriju, sta v pogovoru o ustvarjanju himne spregovorila v pogovoru za Našo družino.

Oratorijska himna je zelo specifična pesem, saj je namenjena otroškemu petju, hkrati pa mora nagovoriti in se skladati s temo. Kaj se vama zdi pomembno, na kaj sta pozorna pri ustvarjanju himne?

Mark: Treba je analizirati stare himne, da vidiš, kaj himno naredi himno.

Neža: Ugotovila sva, da imajo radi, da vključuje kakšne vzklike.

Mark: Sicer pa je prva stvar dobro besedilo. Do zdaj so vsako leto pohvalili najino besedilo, kar je Nežino delo – moram jo pohvaliti. Potem pa je najpomembnejše, da si predstavljaš, kako bodo to peli otroci. Če ni otroške energije, komad ni primeren za himno. Pri glasbi je pomembna prava tonaliteta, preprosta melodija, ki jo lahko zapoje vsak otrok, in refren, ki gre v uho in si ga potem še dolgo prepevaš.

Biti avtor oratorijske himne je velika stvar – vendarle jo prepeva več tisoč otrok. Kako se počutita kot zmagovalca letošnjega natečaja?

Neža: Zelo dober občutek je! Tudi odzivi so lepi. Pri frizerju sem srečala vzgojiteljico svoje sestre, ki mi je povedala, da je poslušala himno. In jo je kar predvajala še pri frizerju! Dobro se mi zdi, da je nekomu všeč, kar sva naredila.

Mark: Pri meni pa jo je profesor angleščine vrtel sredi ure. (smeh) Zanimiv občutek je, čutim zadovoljstvo, ker vidim, da sem naredil nekaj za skupnost.

Kaj vaju je navdihnilo pri sv. Ignaciju Lojolskem? S čim nam je lahko za zgled?

Neža: Kot pove himna, »za služenje nam daje moč«. Zelo pomembno se mi zdi pomagati drugim, všeč mi je njegova požrtvovalnost.

Mark: Ko sva napisala himno, sva si Ignacija izbrala za zavetnika. Oba naju nagovarja. Glede na to, da je ustanovil jezuite, ki so se ukvarjali s šolanjem, midva pa sva imela maturo, se nama je zdel prava izbira.

Celoten pogovor lahko preberete v zadnji številki Naše družine (27/2022), priloge tednika Družina.