Joseph Ratzinger se je kot Petrov naslednik zapisal v zgodovino kot prvi nemški papež v zadnjih tisoč letih, predvsem pa tudi s svojim odstopom s papeškega položaja na pustni ponedeljek leta 2013, na praznik lurške Marije. Benedikta XVI. se spominjamo tudi kot velikega teologa.

Benedikt XVI. je bil rimski škof in voditelj vesoljne Cerkve od 19. aprila 2005 do odstopa s papeškega položaja 28. februarja 2013.

Ob tretji obletnici Ratzingerjeve smrti bodo v Vatikanu obhajali dve spominski bogoslužji: že nocoj bo kardinal Gerhard Ludwig Müller, nekdanji prefekt Kongregacije za nauk vere, v baziliki sv. Petra ob 18. uri daroval sveto mašo v angleškem jeziku, prav na silvestrovo pa bo kardinal Kurt Koch, prefekt vatikanskega Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani, obhajal spominsko bogoslužje v kripti pod baziliko sv. Petra, v bližini grobnice Benedikta XVI.

Benedikt XVI. je bil rimski škof in voditelj vesoljne Cerkve od 19. aprila 2005 do odstopa s papeškega položaja 28. februarja 2013. Umrl je 31. decembra 2022 v starosti 95 let v Vatikanu.

Preberite tudi: Zbogom, Benedikt XVI. (1927-2022)!

Kot Josef Ratzinger se je rodil 16. aprila 1927 v bavarskem mestecu Marktl ob reki Inn. Sprva je bil nadškof Münchna in Freisinga, nato pa je več let opravljal eno najpomembnejših zadolžitev v Cerkvi na položaju prefekta Kongregacije za nauk vere. Ugledni profesor teologije in avtor številnih knjig je kot svetovalec sodeloval že na drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).

Benedikt XVI.: Gospod nas drži za roko

19. januarja 2026 bo pri založbi Herder v nemškem jeziku izšla zbirka zasebnih pridig Benedikta XVI. V knjižici z naslovom »Der Herr hält unsere Hand« (Gospod nas drži za roko, op. prev.) so zbrana doslej neobjavljena premišljevanja nemškega papeža, ki jih je med svojim pontifikatom in po odstopu s papeškega položaja kot pridige v italijanščini predstavljal v ožjem krogu svojih prijateljev in sodelavcev. V ta ožji krog je sodil tudi Benediktov dolgoletni osebni tajnik, nemški nadškof Georg Gänswein, ki je danes papeški nuncij v baltskih državah. Za vatikanske medije je nekoliko podrobneje predstavil omenjeni projekt.

Kot je pojasnil, je Benedikt XVI. zbrana besedila predstavljal na treh krajih: najprej v zasebni kapeli Apostolske palače v Vatikanu, zatem v zasebni kapeli papeške letne rezidence v Castelgandolfu in končno v kapeli samostana Mater Ecclesiae v Vatikanskih vrtovih, kjer je bival po odstopu s papeškega položaja. Doslej niso bile objavljene, ker jih je bilo treba najprej zbrati in pregledati, »kar je zahtevalo precej časa«, predvsem pa je bilo treba premisliti, v kakšni obliki ta premišljevanja predstaviti širši javnosti.

Nadškof Georg Gänswein je bil dolgoletni osebni tajnik Benedikta XVI. FOTO: Vatican Media

Zbrane pridige so bile del Benediktovih nedeljskih maš. Po besedah nadškofa Gänsweina je bila »razlaga Božje besede, ki nam jo Cerkev ponuja v bogoslužju, Benediktu XVI. zelo pomembna in zelo pri srcu«. Tudi če se je pri sveti maši zbrala le peščica ljudi, se spominja Gänswein, je Benedikt vedno pridigal. Pridiga je bila namenjena temu, da bi zbranim pomagala bolje razumeti Božjo besedo, jo vključiti v vsakdanje življenje in iz nje črpati duhovno hrano.

Nemški papež je te pridige pripravljal na lastno pobudo. Kot se še spominja njegov osebni tajnik, je imel vedno enak postopek priprave: običajno je pred nedeljo prebiral ustrezna bogoslužna besedila in ves teden premišljeval, v soboto zjutraj je zapisal svoje misli, nato pa v nedeljo prosto pridigal. Kot osnovo za pripravo pridige je vedno uporabljal izvirno grško besedilo, ga prebiral in o njem premišljeval, v drugem koraku pa je večkrat pregledal komentarje cerkvenih očetov, da bi videl, kaj so oni zapisali o tem svetopisemskem odlomku. Premišljevanje, komentarji cerkvenih očetov in konkretna izkušnja iz lastnega življenja: vse to je bilo »gradivo«, iz katerega je nato oblikoval pridigo.

Po besedah nadškofa Gänsweina zbirka omenjenih besedil vsebuje pridige za postni in velikonočni čas. Celoten opus Benediktovih pridig »je kot okno, ki nam omogoča vpogled v njegovo srce. Božja beseda mu je bila tako pomembna kot njegov vsakdanji kruh. Bral je, premišljeval in oznanjal Božjo besedo. In v svojih pridigah je izrazil tisto, v kar je sam verjel, o čemer je bil sam prepričan. O tem je pričeval. Zanj Božja beseda ni bila nekaj, kar je omejeno na preteklost, ampak nekaj, kar je dejavno v sedanjosti in bogati življenja ljudi.«

Benedikt XVI. ni bil le pomemben teolog in akademik, pač pa tudi človek, ki je želel Božjo besedo narediti dostopno tudi običajnim ljudem zunaj akademskih krogov.

Nadškof Gänswein: Benedikt XVI., mojster besede

Nadškof Gänswein je v pogovoru za vatikanske medije spomnil, da je bil nekdanji papež »mojster besede«, pa ne le na papeškem položaju, temveč že kot mlad duhovnik ter pozneje kot profesor, škof in kardinal: »Vsak, kdor ga je slišal, vsak, kdor ga je bral, lahko to samo potrdi.« In prav pridiganje je bilo »narejeno po meri Josepha Ratzingerja/papeža Benedikta«, tako njegov osebni tajnik. Benedikt XVI. je znal prodreti v globino in lepoto Božje besede in bolj je to počel, bolj je o Njej pričal v svojih pridigah.

Nekdanji papež ni bil le pomemben teolog in akademik, pač pa tudi človek, ki je želel Božjo besedo narediti dostopno tudi običajnim ljudem zunaj akademskih krogov. Med njegovim pontifikatom je Božja beseda potovala daleč naokoli: ljudje so prihajali v Rim poslušat Benedikta, ker so njegove besede, pridige in kateheze dosegle in napolnile srca ljudi, v tiskani obliki pa se to dogaja še danes in se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je prepričan nadškof Gänswein.

Zbirka Benediktovih pridig, ki bo izšla pri založbi Herder, obsega okoli 135 skrbno pripravljenih pridig, razporejenih glede na bogoslužno leto, vsaka pa se zaključi s kratko molitvijo. Prvi zvezek vsebuje pridige za post, veliko noč, binkošti in nedeljo Svete Trojice. Drugi zvezek, ki zajema advent in božič, naj bi izšel jeseni 2026.