Pričakovanje je doseglo vrhunec, ko je sveti oče včeraj popoldne vstopil v veliko rimsko sinagogo. Ob njegovem prihodu je bilo moč slišati številne prijazne besede vseh prisotnih, v upanju, da se bosta solidarnost in dialog nadaljevala, in da papež Pij XII. ne bo osrednja tema popoldanskih pogovorov.

Prihod Benedikta XVI. v veliko rimsko sinagogo označuje drugi obisk kakšnega papeža pri judovski skupnosti v Rimu. Program, ki so ga ob tej priložnosti pripravili rimski judje, je papeža na določenih mestih vidno ganil.

Pred vstopom v sinagogo so papeža in njegovo spremstvo v bližnji ulici pričakali predsednik Rimske judovske skupnosti, Riccardo Pacifici, predsednik Zveze italijanskih judovskih skupnosti, Renzo Gattegna, in drugi člani judovske skupnosti. Trije voditelji s spremstvom so se najprej poklonili spominu rimskih judov, pobitih v času holokavsta leta 1943, ter spominu otroka, ki so ga pred velikim templjem v Rimu ubili leta 1982. Pred obema spomenikoma so v znak spoštovanja položili cvetje.

Na poti v sinagogo se je skupina ustavila še ob častnem rabinu dr. Eliu Toaffu, ki je deloval kot veliki rimski rabin tudi leta 1986, ko je rimsko sinagogo obiskal tedanji papež Janez Pavel II. Srečanje med Benediktom XVI. in rabinom, ki šteje že krepko čez devetdeset let, je bilo zelo prisrčno. Benedikt XVI. se je izredno razveselil, da je lahko spoznal moža, ki ga je njegov predhodnik tako cenil.

Ob vstopu v tempelj je skupino v sicer oblačnem in hladnem rimskem dnevu obsijal snop sončnih žarkov, veliki rimski rabin, Riccardo Di Segni, pa je papeža pričakal na vrhu osrednjega stopnišča v prelepi sinagogi. Ko so si vodje katoliške in judovske skupnosti izmenjali medsebojne pozdrave, sta papež in veliki rabin spregovorila o pomenu drugega vatikanskega cerkvenega zbora za odlične odnose med obema religijama, ki vladajo še danes. Papež je nauke koncila označil za ‘jasni mejnik, ki označuje spremembo našega odnosa do judov v novi dobi’.

Drugi vatikanski cerkveni zbor ‘je spodbudil gradnjo poti dialoga, bratstva in prijateljstva, to potovanje pa se je v zadnjih štiridesetih letih še poglobilo in razvilo z različnimi pomembnimi koraki in dejanji’, je pojasnil Benedikt XVI. Tudi veliki rabin je izrazil mnenje, da brez sklepov zbora ‘dialog med katoličani in judi sploh ne bi bil mogoč’. Obenem se je svetemu očetu zahvalil za ‘dobre katoliško-judovske odnose, ki temeljijo na dostojanstvu, enakosti in medsebojnem spoštovanju’.

Riccardo Pacifici se je v svojem govoru dotaknil teme, ki je že pred obiskom svetega očeta dvignila največ prahu – namreč papeževo priznanje ‘herojskih kreposti’ Pija XII. Pacifici je ‘z največjim spoštovanjem’ prosil za možnost, da glede dokumentov iz arhivov, ki pričajo o delovanju papeža Pija XII. med drugo svetovno vojno, ‘pridobijo tudi mnenje judovske skupnosti’. Občutljivo temo je na kratko omenil tudi Benedikt XVI., ki je obsodil ravnanje z judi v času nacizma in brezbrižnost določenih ljudi, poudaril pa je, da so številni, tudi italijanski, katoličani v luči svoje vere ravnali pogumno in pogosto tvegali lastna življenja, da so lahko pomagali judovskim beguncem, s čimer so si zaslužili njihovo večno hvaležnost.

Po besedah svetega očeta ‘spomin na te dogodke krepi vezi med obema skupnostima, zaradi česar raste tudi medsebojno razumevanje, spoštovanje in sprejemanje’. Glede edinosti so si bili vsi govorniki enotni, da je potrebno še naprej negovati solidarnost, medsebojno spoštovanje in prizadevanja za ‘odprt in iskren’ dialog in s tem odnose med katoliško in judovsko skupnostjo še izboljšati.

Sveti oče je izpostavil temeljne vire edinosti med obema religijama, mednje pa je uvrstil predvsem deset Božjih zapovedi, ki pričajo o obstoju enega Boga, ki kličejo po zaščiti življenja pred vsakršno krivico in zlorabo, in ki zagovarjajo ohranitev in spodbujanje družinskega življenja. Svoj govor je zaključil z molitvijo, v kateri je izrazil željo ‘po nadaljnem tesnem sodelovanju med obema skupnostima, da bi lahko razrešili tudi tiste težave in zaplete, s katerimi se še vedno soočata’.

Takoj po nagovorih in zaključnih spevih se je papež Benedikt XVI. sestal z velikim rabinom Di Segnijem na zasebni avdienci. Kasneje je sodeloval pri slovesnem odprtju razstave v Rimskem judovskem muzeju, katerega prostori se nahajajo tik ob veliki sinagogi.