FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek je napisal predgovor h knjigi o obrekovanju, katere avtor je kapucinski pater Emiliano Antenucci, rektor svetišča v Avezzanu v Abrucih, ki je posvečeno »Devici tišine«, poroča Radio Vatikan. Kot sveti oče izpostavi v svojem zapisu, so besede lahko poljubi ali noži: ne ubijamo namreč le z orožjem, temveč tudi z jezikom. P. Antenucci v knjigi z naslovom Ne obrekujmo drugih bralca povabi k odkrivanju tihe molitve, saj moliti ne pomeni zgolj »izgovarjati molitve«. jezik Boga je tudi tišina.

Papež v predgovoru spregovori o temi, ki jo pogosto zasledimo v njegovih naukih: odločno se zoperstavi opravljanju in spodbuja pravilno uporabo besed. Knjiga obenem želi biti povabilo, da bi odkrili lepoto tihe molitve. P. Antenucci je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil, kako je bil papežev predgovor zanj čudovito darilo. V predgovoru je zapisal, da je obrekovanje s teološkega vidika in tudi z vidika zapovedi dejanje, ki poškoduje lepoto v vsakem človeku. Ko obrekujemo, naredimo nekaj, kar je podobno dejanju uboja, kajti, kot spomni papež, ne ubijamo le z orožjem, temveč tudi z jezikom.

Tišina je prav tako Božji jezik

Po papeževih besedah je tišina prav tako Božji jezik, kar pomeni, pojasnjuje p. Antenucci, da »moramo vsi odkriti tiho molitev, kajti tišina je kakor sonda, ki jo postavimo v srce, da bi poslušali Boga. Po drugi strani, kot pravi prerok Elija, mi slišimo Gospoda v 'lahnem vetriču'. Tišina je torej orodje, sredstvo za poslušanje glasu Boga, ki govori v nas«.

P. Antenucci o obrekovanju pove, da je to danes »svetovni šport, ki ga izvajajo na vseh področjih, tudi v Cerkvi. Bombe, o katerih govori papež, so obrekovanja in klevete in zato je pomembno, kot zapiše sveti oče, da nas Devica tišine nauči pravilne uporabe jezika«. Posebej je to pomembno za tiste, ki delajo na področju komunikacije, saj »beseda lahko daje življenje ali pa smrt – besede so lahko zidovi ali mostovi«.

Tiha molitev je tudi molitev priprošnje za Božje ljudstvo

Svetišče, posvečeno Mariji tišine v kraju Avezzano v italijanskih Abrucih, je svoja vrata prvič odprlo maja lani, na pobudo papeža Frančiška. P. Antenucci je tamkajšnji prvi rektor, svetišče pa je, kot pojasnjuje, »središče duhovnosti, tišine, molitve in razločevanja. Ko bo mogoče, ob koncu epidemije z novimi vladnimi odloki, upamo, da bomo lahko nadaljevali tečaje o tišini in razločevanju.« Medtem je svetišče odprto, ob upoštevanju varnostnih ukrepov se verniki smejo udeleževati svetih maš in češčenja, lahko opravijo spoved, predvideni so tudi dnevi za duhovne vaje.

P. Antenucci ob vprašanju, zakaj je papežu tako pri srcu tema tišine, najprej spomni, kako se je sveti oče takoj po izvolitvi, 13. marca 2013, ko se je pojavil pred ogromno množico na Trgu sv. Petra, predstavil kot rimski škof ter povabil k molitvi zase v tišini, pri čemer je umolknila vsa zbrana množica. Papež je tudi pozneje ob različnih priložnostih med avdiencami in srečanji umeščal trenutke tišine: »To niso pasivni trenutki, temveč trenutki, ko se vsak vrne vase in prosi in moli, kajti tiha molitev je tudi molitev priprošnje za Božje ljudstvo.«

»Mali duhovni priročnik«

P. Antenucci je še pojasnil, da je knjiga Ne obrekujmo drugih »spodbujevalne« narave: »Knjiga je povabilo, naj ne izgubljamo časa za obrekovanje, ampak živimo svoje življenje ter se vsak dan zavzemamo pri delu, molitvi in v vsem, kar nam Gospod pravi, naj storimo. Nisem hotel naredili diagnostične knjige; v prvem delu je analiza vzrokov, ki nas vodijo v obrekovanje, sledijo pa predvsem zdravila, kajti pomembno je, da za vsak problem v svojem življenju najdemo učinkovite rešitve. Povabim, da sledimo učenju svetega očeta ter odpremo pogled, molimo, pomagamo ubogim; pokažem na učinkovite rešitve, da bi premagali to razvado, ki je razširjena v vseh okoljih.«

Knjigo Ne obrekujmo drugih lahko označimo kar za »mali duhovni priročnik«. Po besedah avtorja je to obenem knjiga, ki želi usmeriti v odkrivanje tihe molitve, saj je ta nekaj temeljnega: »Resnična molitev ne pomeni izgovarjati molitve – to se počne v gledališču. Moliti pomeni biti v tišini v Gospodovi navzočnosti, kajti tišina, kot spomni sveti oče, je jezik Boga, pa tudi jezik ljubezni.«