Zapri
Iskanje

Bi radi varčevali, pa ne veste, kako začeti?

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 29. 10. 2021 / 05:00
Čas branja: 9 minut
Nazadnje Posodobljeno: 27.10.2021 / 14:14
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Bi radi varčevali, pa ne veste, kako začeti?

Bi radi varčevali, pa ne veste, kako začeti?
Svetovni dan varčevanja obeležujemo 31. oktobra. FOTO: Tatjana Splichal
Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2020 privarčevala največ doslej. Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec leta 2020 znašala 63 milijard evrov ali 134,3 % BDP. V primerjavi z letom 2019 so se zaradi izrazitega varčevanja gospodinjstev povečala za 9 odstotkov ali za 5,2 milijarde evrov.

Nekatera osnovna pravila in zakonitosti varčevanja je za naš spletni portal ob prihajajočem svetovnem dnevu varčevanja pojasnil finančnik mag. Jovan Lukovac, ki ima za sabo dolgoletne izkušnje pri vodenju: Agencije za trg vrednostnih papirjev, upravljanju vzajemnih skladov (Medvešek Pušnik DZU, pozneje Alta skladi) ter podjetniškem in finančnem svetovanju različnim podjetjem.

Vprašanja glede varčevanja so vedno zelo aktualna. Kje in kako naj posamezniki oziroma gospodinjstva iščejo možnosti za varčevanje? 

Vsak, ki varčuje, si mora najprej oblikovati svoja izhodišča varčevanja - lasten profil vlagatelja. Šele na tej osnovi se je smiselno ozirati na kratkoročne ali ciklične pojave, ki so vseskozi prisotni. Zlata pravila varčevanja ali investiranja je treba upoštevati ali se jih vsaj zavedati. Če tega ne storimo, se nam bo kaj hitro zgodilo, da kupujemo, ko je drago in prodajamo, ko je poceni. Končni učinek sta frustracija in razočaranje.

Katera so osnovna pravila varčevanja?

Če naštejem le nekaj osnovnih pravil varčevanja ali investiranja za določanje svojega profila. Sprva je treba opredeliti je treba namen in obdobje varčevanja. Starejši človek bo na primer manj tvegal kot mlajši, za katerega kratkoročni cikli niso tako pomembni. Tovrstna vprašanja so ključna pri odločanju in izbiri oblike varčevanja. Poleg tega je še cel kup zlatih pregovornih pravil, kot na primer: ne investiraj v nekaj, na kar se ne spoznaš; ne kupuj, ko je drago ali takrat, ko o neki priložnosti že vsi govorijo, ampak ravno nasprotno. Ne stavi vseh jajc (naložb) v eno košaro, to pomeni izberi več različnih naložb in podobno.

Mag. Jovan Lukovac: »Plemenite valute, zlasti zlato je konvencionalna oblika alternativnega vlaganja, ki bo verjetno obstala tudi ob kriptovalutah ali pa bo celo dobila določeno dodatno veljavo.« FOTO: osebni arhiv

Najbrž je zelo pomembno, da kot varčevalec narediš pravo potezo ob pravem času, kajne?

Časovnica odločitve za vlaganje (timing) je vedno najbolj delikatna, saj so od te v največji meri odvisni učinki naložbe. Zato je z vidika varčevanja takšna kratkoročna nihanja najučinkoviteje omejiti, če se vlaga redno, na primer mesečno le še sprejemljiv mesečni znesek in se s tem ti kratkoročni nihaji v daljšem obdobju povprečijo. Na ta način si vlagatelj oziroma gospodinjstvo odpravi precejšnje skrbi glede tveganj. Tak napotek je verjetno najbolj smiseln za varčevanje gospodinjstva.

Dilema pa je precej večja, ko gre za investicijo, ko se vlagatelj odloča kam z večjimi in nestalnimi prihranki, kot so na primer dediščina, akumulirani presežki, prejeta kupnina in podobno.

Ne stavi vseh jajc (naložb) v eno košaro, to pomeni izberi več različnih naložb. (mag. Jovan Lukovac, finančni strokovnjak)

Smo v času občutnega povečanja cene energentov, podražitve se napovedujejo tudi na drugih področjih. Kako naj se gospodinjstva obnašajo v tem nepredvidljivem obdobju podražitev?

Sedanje obdobje rasti cene energentov, surovin, logističnih oziroma transportnih stroškov vidim kot relativno kratkoročne narave. Če se bodo ti vhodni stroški še naprej povečevali, bo prišlo tudi do ohladitve gospodarstva in bolj dolgotrajnih posledic (selitve proizvodnje, krepitev jedrskih in CO2 virov in političnih dejavnikov, ki vse to vseskozi spremljajo). Z vidika prej omenjene naložbene dileme se mi zdi bolj pomembno, da smo priča precej pregretemu stanju finančnih oziroma kapitalskih trgov.

Dejstvo je, da so velike količine poceni denarja, ki so neprestano na voljo. Lahko rečem, da je ta obilica poceni denarja prisotna že desetletja in je neka samoumevna stalnica. To stanje se nikakor ne konča. Predvsem, ker gremo iz ene krize v drugo. Komaj se ena nekako končna, se že začne druga. Sedanja covid kriza je na primer povzročila to, kar je bilo v normalnih razmerah še nesprejemljivo. Že prej se je enormno zadolževalo in pričakovalo omejitve ter postopno vrnitev na normalne denarne politike, a se je zgodilo ravno nasprotno.

Sedanje obdobje rasti cene energentov, surovin, logističnih oziroma transportnih stroškov vidim kot relativno kratkoročne narave. (mag. Jovan Lukovac, finančni strokovnjak)

V takšnih razmerah si nihče ne želi recesije in političnih kriz, zato je logično, da se okrepi potreben optimizem, ki se reflektira na finančnih trgih. Tudi zato ti neprestano bolj ali manj rastejo. Načeloma to ne bi smelo biti posebej narobe, če se kot družba ob tem tehnološko in sicer razvija in če ima ta rast trgov neko realno podlago. V neki meri trgi reflektirajo te rasti tudi z rastjo tehnološkega sektorja in razvoja, kar je vsekakor pozitivno. Vprašanje pa je, ali ustrezno in vzdržno. 

V prihodnje lahko pričakujemo, da bo najbolj pereče vprašanje ravno potreba po surovinah, materialih in energetskih virih, katerih cene že sedaj letijo v nebo. Bojim se, da zaenkrat ni nekega konsenza, ki bi vnesel prepotrebno stabilnost in umiritev. Potreba po surovinah in materialih je pognala rasti surovin in trgov, posledično tudi vse spremljajoče dejavnosti, kot sta na primer transport in distribucija teh virov, zato menim, da je z vidika naložbe ta segment kapitalskih trgov že precej pregret in primeren samo za kratkoročne špekulacije.

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924.

Kolikšen del mesečnega dohodka je priporočljivo nameniti varčevanju?

Na to vprašanje si mora vsak oziroma vsako gospodinjstvo odgovoriti v okviru prejšnje objektivne samopresoje (profila vlagatelja), pri čemer si lahko pomaga z naslednjimi osnovnimi vprašanji.

Koliko si lahko mesečno odtrgam, da še lahko živim sprejemljivo in pričakovano življenje? V zvezi s tem morebiten odgovor, da imam premajhne prihodke, da bi si lahko privoščil varčevanje, načeloma ni pravi. Zavedati se je treba, da ima še tako mala zaveza po varčevanju številne pozitivne, tudi mentalne, posledice (večja samostojnost in neodvisnost, samopodoba …). Iz izkušenj vemo, da tudi tisti z majhnimi prihodki lahko kar nekaj prihranijo, če se le za to trdno odločijo.

Pomembno vprašanje: Za kakšen namen se varčuje? Ali bom stalno (npr. mesečno) in/ali občasno znesek varčevanja tudi povečeval, da dosežem zastavljeni cilj?

Takšnih dejavnikov je lahko precej, vendar so predvsem osnova za naslednje vprašanje, to je izbiro oblike primernega varčevanja. Ni vseeno, ali imam na primer redno varčevanje na kapitalskih trgih, v banki, v pokojninskem zavarovanju, neposredno v delnicah ali celo kripto valuto. Vsaka oblika ima svoje zakonitosti, ki jih je potrebno poznati.

Struktura finančnih sredstev Slovencev kaže, da najvišji delež kljub zelo nizkim depozitnim obrestnim meram po podatkih Surs-a za leto 2020 še vedno predstavljajo vloge in gotovina (49,3 %), sledijo lastniški kapital in delnice (29,9 %), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,1 %) ter druge oblike. Kaj nam to pove o varčevalnih navadah Slovencev? 

Takšna struktura niti ne preseneča in verjetno kaže neko normalno stanje razvitejšega sveta, zlasti v EU, ki se kaže tudi v Sloveniji.

Kar nekaj bank je letos uvedlo ležarine na visoke depozite fizičnih oseb. Kako to vpliva oziroma bo v prihodnje vplivalo na spremembo varčevalnih navad? 

To je eno od »zgodovinskih presenečenj«. Kaj takega bi bilo še pred nekaj leti nepojmljivo. Vendar obilica denarja, o čemer sem prej govoril in neaktivnosti le tega, kažeta na to, da je to stanje splošno gledano že škodljivo. Pomeni, da tudi denarne politike ne dosegajo želenega cilja in lahko bi rekli, da so imetniki vlog nezaupljivi in nezadovoljni s tem stanjem, vključno z denarnimi politikami in razmerami, ki jih imamo.

Kaj takega bi bilo še pred nekaj leti nepojmljivo. (finančni strokovnjak mag. Jovan Lukovac o uvedbi ležarin)

Če pa govorimo o varčevanju in naložbah se lahko pokaže, da so te politike omejevanja lahko dodatno škodljive. Zakaj? Če drži teza in prej ali slej zagotovo bo, da so finančni trgi pregreti in da se bodo vlagatelji okrepljeno umikali iz finančnih naložb, ki niso bančne vloge, jih bo ta omejitev odvračala od te logične odločitve. Konkretno, da zapirajo/prodajo druge finančne naložbe in počakajo z likvidnim denarjem (depozitih) na nove prihajajoče priložnosti, ko bodo nakupne cene bistveno nižje. Ta pričakovana neracionalnost odločanja zaradi te omejitve ima lahko določene deviantne posledice, ko bodo večji vlagatelji »skrivali likvidnosti«, običajna »gospodinjstva« pa se temu ne bodo ustrezno izognila in bodo v večji meri utrpela učinke pregrevanja. Tudi zato prihaja in bo prihajalo do iskanja določenih alternativ, ki nimajo povsem normalne logike.

»Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača,« je eden od pregovorov.

Kaj pa vlaganje prihrankov v plemenite kovine, kot sta zlato ali srebro. Kakšna so tu tveganja v primerjavi z donosnostjo? 

Plemenite valute, zlasti zlato je konvencionalna oblika alternativnega vlaganja, ki bo verjetno obstala tudi ob kriptovalutah ali pa bo celo dobila določeno dodatno veljavo. Verjetno je osnovna razlika med zlatom in kriptovaluto, da ima zlato omejeno količino, kar za kriptovaluto ne velja in da imajo plemenite kovine tudi tehnološko uporabno vrednost (pomembna surovina). Obenem je imetništvo zlata znano in lahko tudi regulirano. Zato menim, da teh oblik ne gre zanemariti, zlasti ne učinkovitih naložbenih oblik, ki so vezane na zlato, tki. ETf na zlato, ki so zelo likvidna oblika in za razliko od ETf na kriptovaluto odražajo dejansko vrednost znane količina zlata, ki je shranjena v ozadju.

Če za konec vzameva konkreten primer iz življenja. Denimo, imamo zakonski par s povprečnima slovenskima plačama, ki ima šoloobvezna otroka. Ob tem odplačuje stanovanjski kredit v višini 600 evrov mesečno. Kakšno obliko varčevanja svetujete v takemu primeru? 

Najbolj neposredno in enostavno povedano. Če mislita varčevati od redne plače in ne od izjemnih presežkov, in če imata denimo več kot 10 let do upokojitve ali ciljne potrebe po denarju, naj si izbereta nek vzajemni delniški sklad. Še bolj natančno, če želita to še najbolj netvegano razpršiti, da se izogneta stalnemu spremljanju dogajanj, naj izbereta vzajemni delniški sklad skladov. Teh je pri nas kar nekaj.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh