Obsežno delo na 1216 straneh v treh knjigah je najstarejši v celoti ohranjen grški komentar evangelijev, ki je najverjetneje nastal leta 390 v Antiohiji. Gostje večera so bili br. Miran Špelič (urednik zbirke Cerkveni očetje), br. Jan Dominik Bogataj (prevajalec in urednik izdaje), Blaž Božič (prevajalec), prof. Matej Hriberšek (prevajalec) in Sergej Valijev (prevajalec), z njimi pa se je pogovarjala urednica Tanja Ozvatič.

Tanja Ozvatič. FOTO: Tatjana Splichal

»Krizostom vsak odlomek bibličnega besedila predstavlja kot kerigmo, kot duhovno-odrešenjsko oznanilo, ki izhaja iz Duha in kliče človeka k spreobrnjenju in veri,« je v predgovoru med drugim o dragoceni izdaji Krizostomovih homilij zapisal celjski škof Maksimilijan Matjaž. »Moč žive in dejavne besede spodbuja proces vere, ki dela bralca soudeleženega pri odrešenjskem odnosu med Očetom in Sinom. Besede Svetega pisma tako postajajo Božja beseda Duha, ki v človeka vliva Očetovo ljubezen (Rim 8,15) in ga rojeva za življenje sina.«

FOTO: Tatjana Splichal

»Gre za zahtevno izdajo in brez podpore Javne agencijo za knjigo (JAK) ne bi šlo,« odkrito pove urednica Tanja Ozvatič. »Knjiga je bila izbrana na razpisu za zahtevne večletne projekte pri JAK-u.«

Branje Krizostomovih homilij nam pomaga razumeti tudi, kaj se dogaja danes

»Vesel sem, da tipkopis, ki je nastajal že med vojno, končno prišel do knjižne izdaje,« je br. Miran izrazil veselje ob izdaji Krizostomovih homilij. »Pred nami je bogata knjiga, tudi s pomočjo državne podpore, ki ne sme obstati na policah. Prav tako ne sme ostati samo pri površnem branju, saj je bila ta razlaga v njegovem času zelo aktualizirana ob razlaganju Svetega pisma, ko se mestoma spušča tudi na razmere takratnega Carigrada in se te razlage da aplicirati tudi na razmere današnje Evrope. Zato ob branju Krizostoma lažje razumemo Matejev evangelij, z uvodi in opombami lažje razumemo Krizostoma in njegov čas, razmere, v katerih je to pisal, hkrati pa nam lahko branje njegovih homilij pomaga razumeti, kaj se dogaja danes, in nas uči ne samo branja evangelija, uči nas tudi branja znamenj časa. Mislim, da je ob tem branju opravičena tudi molitev, da bi se še pri nas prebujali »Janezi Krizostomi« za današnji čas, ki bi znali, poučeni tudi od Janeza Krizostoma, razlagati Božjo besedo in spodbujati ljudi k spreobrnjenju in k resnemu krščanskemu življenju.«

Br. Miran Špelič. FOTO: Tatjana Splichal

Več kot 80 let

Projekt je trajal več kot 80 let, je delo treh do štirih prevajalskih generacij, ki ga je začel Andrej Čepon, duhovnik ljubljanske nadškofije, že pred drugo svetovno vojno. Za njim je ostalo 41 homilij (skoraj polovica), pripravljenih za tisk na tiskopisnih listih, a po vojni žal tega ni bilo mogoče izdati. Od tega se jih je ohranilo 36. Na podlagi te tretjine in dogovora z Mohorjevo so na JAK prijavili še prevod dveh tretjin. Prevajali so Matej Hriberšek, Blaž Božič, Sergej Valijev, Tomaž Potočnik in Jan Dominik Bogataj. 

»Stara sirska Cerkev ni imela štirih evangelijev, ampak so evangelije združili v enotno pripoved,« je razložil razlog timskega prevajanja br. Jan Dominik. »Tako smo se odločili, da vstopimo v ta projekt s petimi prevajalci, s petimi prevajalskimi kredi, s petimi prevajalskimi slogi in z nekaj uredniškega dela, da bi dosegli minimalno enotnost.«

Br. Jan Dominik Bogataj. FOTO: Tatjana Splichal

Struktura homilij

Homilije so najstarejši grški komentar evangelijev, ki v celoti komentira Matejev evangelij. V prvem delu homilij dejansko srečamo eksegezo posameznega odlomka evangelija, ki je razlagana na antiohijski način, kjer velja pozornost do vsake besede in velja bolj načelo dobesedne razlage, kot rečemo danes,« kot je razložil br. Jan. »Vsaka beseda kakor tudi vrstni red nosita v sebi razodet pomen, ki ga moramo razumeti in razložiti. Besedilo je sveto, zato ni dovoljeno vnašati svoje predstave. Drugi način je t. i. milosten sestop. Božja beseda je namreč milosten sestop Boga, ki se je utelesil in na nek način utelesil tudi v svetem besedilu, zato mu velja tako natančna in predana pozornost. Drugi del je bolj zabaven in v njem dejansko doživimo Krizostoma v polni luči. Nagovarja poslušalce v Antiohiji v vseh vidikih njihovega konkretnega življenja. Začenja z njemu lastnem humorjem pa tudi konkretno spodbuja k osvobajanju kristjanov od navezanosti na dobrine tega sveta.«

FOTO: Tatjana Splichal

Mojstrski dosežek

Prof. Matej Hriberšek se je v pogovoru dotaknil Krizostomovega jezika in sloga, o čemer je bilo napisano razmeroma malo. »Njegova grščina, njegov jezik je izjemno prečiščen. Glede na njegove retorične prijeme ni čudno, da je dobil naziv zlatousti. Njegova raba jezika, njegov način razmišljanja, izjemno živahen slog, ki pritegne in nagovori. Lahko rečem, da je njegov jezik zahteven in zgleden. Brati in prevajati ga je pravi užitek, ker se mora človek malce poglobiti v njegov način razmišljanja in včasih se ti zgodi, da moraš pretehtati, kako njegovo misel prenesti v svoj jezik, da ne greš predaleč in hkrati ne poveš premalo. Njegova besedila homilij so pravzaprav mojstrski dosežek.«

Prof. Matej Hriberšek. FOTO: Tatjana Splichal

V tem sta ga potrdila tudi Blaž Božič in Sergej Valijev. 

Blaž Božič. FOTO: Tatjana Splichal

Sergej Valijev. FOTO: Tatjana Splichal

»Ni močan samo kot govornik, močan je kot duhovni psiholog in govorništvo je način, kako naredi poslušalstvo odprto za uvide, ki jih želi posredovati,« je poudaril Sergej Valijev. »Jezik - kot sredstvo duhovnih uvidov - to se mi zdi zelo pomembno in v tem vidim aktualnost Krizostoma tudi za današnjega človeka.«