Zapri
Iskanje

Bl. Titus Brandsma na poti proti svetništvu

Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 25. 11. 2021 / 16:48
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 25.11.2021 / 16:54
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Bl. Titus Brandsma na poti proti svetništvu

Bl. Titus Brandsma na poti proti svetništvu
Bl. Titus Brandsma je bil leta 1942 umorjen iz sovraštva do vere v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek je med današnjo avdienco s prefektom Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinalom Marcellom Semerarom, potrdil odlok, s katerim priznava čudež na priprošnjo bl. Titusa Brandsma, ki je bil leta 1942 umorjen iz sovraštva do vere v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau.

Papež je poleg zgoraj omenjenega potrdil še osem drugih odlokov, s katerimi so priznani še en čudež, eno mučeništvo in šest primerov junaških kreposti, poroča Radio Vatikan.

S priznanjem čudeža na njegovo priprošnjo bo torej za svetnika razglašen bl. Titus Brandsma (Anno Sjoerd), duhovnik profes iz reda karmeličanov, rojen 23. februarja 1881 v mestu Bolsward na Nizozemskem, umrl pa je 26. julija 1942 v koncentracijskem taborišču Dachau. Bl. Titus Brandsma je bil nizozemski teolog, časnikar in pisec, ki se je odločno upiral protijudovskim zakonom v nacistični Nemčiji pred drugo svetovno vojno. Nacisti so ga aretirali, ko je Nemčija zasedla Nizozemsko, in mu ponudili, da lahko živi tiho in umirjeno življenje v samostanu, če napove, da bo katoliški časnik, s katerim je sodeloval, odslej objavljal nacistično propagando. Titus je predlog odločno zavrnil, zato so ga poslali v koncentracijsko taborišče, kjer je umrl za posledicami mučenja in lakote. Za blaženega ga je leta 1985 razglasil papež Janez Pavel II., ki je dejal, da je Titus Brandsma »na sovraštvo odgovoril z ljubeznijo«.

Bl. Titus Brandsma je odločno zavrnil sodelovanje z nacisti.

Drugi čudež je bil priznan na priprošnjo blažene Marije Jezusove (Carolina Santocanale), ustanoviteljice kongregacije sester kapucink Brezmadežne iz Lurda, rojene 2. oktobra 1852 v italijanskem Palermu in umrle 27. januarja 1923 v italijanskem kraju Cinisi. Njen red si še vedno prizadeva za pomoč bolnim, ubogim, invalidom in zapuščenim. Marijo Jezusovo je za blaženo razglasil papež Frančišek 12. junija 2016.

Mučeništvo je bilo priznano petim Božjim služabnikom, ki so bili 26. maja 1871 v Parizu umorjeni iz sovraštva do vere. To so Henri Planchat, duhovnik profes iz reda sv. Vincencija Pavelskega, ter Ladislas Radigue in trije tovariši, duhovniki profesi iz kongregacije Marijinega in Jezusovega Srca ter stalne adoracije Najsvetejšega Zakramenta.

Papež Frančišek je 20. aprila 2018 obiskal Alessano, rojstni kraj don Tonina Bella FOTO: Vatican Media

Božji služabniki, ki so jim bile priznane junaške kreposti, pa so:

Antonio Bello, škof škofije Molfetta-Ruvo-Giovinazzo-Terlizzi, rojen 18. marca 1935 v Alessanu in umrl 20. aprila 1993 v Molfetti. Rojstni kraj don Tonina Bella je 20. aprila 2018 obiskal tudi papež Frančišek;

Juan de Jesús María (Juan de San Pedro y Ustarroz), duhovnik profes iz reda bosonogih karmeličanov, rojen 27. januarja 1564 v Calahorri v Španiji in umrl 28. maja 1615 v italijanskem kraju Monte Compatri;

Giorgio Guzzetta, duhovnik iz kongregacije oratorijancev sv. Filipa Nerija, rojen 23. aprila 1682 v italijanskem kraju Piana dei Greci in umrl 21. novembra 1756 v Partinicu v Italiji;

Natalina Bonardi, ustanoviteljica kongregacije sester sv. Marije iz Loreta, rojena 4. decembra 1864 v Cuneu v Italiji in umrla 25. julija 1945 v kraju Vercelli, prav tako v Italiji;

Maria Dositea Bottani, vrhovna predstojnica kongregacije sester uršulink Brezmadežne Device Marije iz Gandina, rojena 31. maja 1896 v kraju Pianca v Italiji in umrla 2. septembra 1970 v Bergamu; in

9-letna deklica Odette Vidal Cardoso, laikinja, rojena 18. februarja 1931 v Riu de Janeiru v Braziliji, kjer je tudi umrla 25. novembra 1939.

Nalaganje
Nazaj na vrh