Mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl ob somaševanju duhovnika in upravitelja Univerzitetne župnije Maribor Primoža Lorbka, domačega župnika Urbana Lesjaka in stalnega diakona Romana Kavšaka. 

Verniki zbrani v cerkvi sv. Marjete. FOTO: Domen Permozer 

Slovesne svete maše na Polzeli se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi župan občine, Jože Kužnik, ki je kot prvi nagovoril zbrane: »To je dan, ki ga je naredil Gospod z iskrenim veseljem,« in dodal, da današnja slovesnost pomeni več kot le simbol ob veliki sveči iz čebeljega voska. »To je izraz marljivosti, predanosti in ljubezni do narave.«

Župan občine Polzela, Jože Kužnik. FOTO: Domen Permozer 

V govoru je posebej izpostavil pomen čebel kot vzor sodelovanja in sožitja: »Čebele nas s svojim delom učijo, da skupnost uspeva samo, če zna sodelovati tako kot čebelja družina.« 

Sveča iz Polzele bo leta 2026 predana papežu

Predsednik slovenske čebelarske zveze in predsednik evropske čebelarske zveze, Boštjan Noč se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k nastanku sveče, »ki je ta trenutek ponos Polzele in ponos slovenskih čebelarjev.« Izrazil je tudi prepričanje, da bo ta sveča »slej ko prej ponos svetovnih čebelarjev,« saj načrtujejo, da jo bodo leta 2026 osebno predali papežu v Vatikanu. Kot je dodal, so že v navezi z veleposlanikom pri Svetem sedežu, gospodom Francijem Butom, »ki se dogovarja, da bi papež v letu 2026 daroval mašo za vse čebelarje sveta – na pobudo Slovenije.«

Boštjan Noč je opozoril na pomembnost čebel pri nas in po svetu. FOTO: Domen Permozer 

Od čebel je odvisna vsaka tretja žlica hrane

Izpostavil je tudi namen obiska papeža: »Želimo papeža in preko njega v svet ozavestiti, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel.« Opozoril je, da čebele brez čebelarjev ne bi mogle preživeti, zato je ključno »hraniti čebele in čebelarje« , saj »če ne bo opraševanja, ne bo hrane.« Dodal je, da si čebelarji želijo, da nihče na svetu ne bo lačen. 

Ob rojstvu prižgemo svečo, prav tako ob smrti. Tako čebela spremlja človeka z voskom in plamenom od rojstva do smrti. (Boštjan Noč) 

Ponosno je napovedal nove pobude slovenske čebelarske zveze, med drugim izdelavo krstnih in spominskih sveč iz čebeljega voska. V sodelovanju s skavti pa načrtujejo tudi, da bi bila Slovenija prva država na svetu, kjer bi luč iz Betlehema gorela na svečo iz čebeljega voska.

Kaj predstavljajo simboli na sveči?  

Ročno ulita sveča iz čebeljega voska na sebi nosi štiri duhovno bogate simbole. Osrednji simbol je križ obdan z žarki vstajenja, ki spominjajo, da je Kristus daroval svoje življenje za človeštvo, a tretji dan vstal in premagal smrt. Ključa nebeškega kraljestva sta simbol obdarovanca - Svetega očeta - in predstavljata apostola Petra ter njegovo poslanstvo varuha nebeškega kraljestva. Ponazarjata obljubo, ki jo je Kristus dal apostolu Petru, zapisano v Evangeliju po Mateju (Mt 16,19).  

Vse čebele na sveči so usmerjene h križu ali od njega odhajajo - kot bitja stvarstva, ki se zbirajo ob svojem Stvarniku in iz Njega izhajajo. FOTO: Domen Permozer 

Panj z čebelami je atribut svetega Ambroža, zavetnika čebelarjev, učitelja Cerkve in svetnika, h kateremu se čebelarji v priprošnjah zatekajo, ko prosijo Boga za varstvo svojih marljivih varovank in za blagoslov nad letino. Njegov simbol na sveči povezuje čebeljo modrost z Božjo previdnostjo, trud človeka z zaupanjem v Božjo milost. Posebno mesto na sveči imajo tudi šestkotne satne celice. To je značilna tekstura, ki jo čebele iz voska gradijo v panju. Te celice simbolizirajo popolnost naravnega reda, modrost stvarstva in natančnost, s katero čebele izgrajujejo svoje domovanje. 

Med satnimi celicami se nahaja tudi logotip Čebelarske zveze Slovenije, ki nosi pečat skupnosti slovenski čebelarjev in čebel.

Na sveči je 13 čebel 

Čebel na sveči je trinajst - toliko, kolikor je bilo predhodnikov današnjega papeža, ki so nosili ime Leon. S te so čebelarji želeli simbolno povezati zgodovino papeškega imena z delom čebel in zvestobo poklicanosti, ki se prenaša iz roda v rod. 

Nadškof o ponižnosti, odpuščanju in skupnosti

Mariborski nadškof Cvikl je v pridigi ob evangeliju poudaril pomen ponižnosti in priznanja lastne grešnosti. Pojasnil je, da le iskreno priznanje svojih slabosti odpira pot do Božjega usmiljenja, daru odpuščanja in polnega življenja, medtem ko ponos in samohvala vodita v praznino.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl med pridigo. FOTO: Domen Permozer 

Nadškof je povezoval simboliko čebel in sveče z življenjem skupnosti: »Čebele učijo sodelovanja, truda in odpovedi, sveča pa "na koncu", ko se daruje, zgori in ogreva nas ter razodeva Božjo dobroto in ljubezen.« 

Slavje zaključili ob dobrotah čebel 

Slavje so zaključili ob sladkih dobrotah čebel, ob pogovoru, druženju in dobri volji vaščanov Polzele.

Bog živi čebelarje! Bog živi čebele! 

Več v fotogaleriji Domna Permozerja: 

1/10