»Nobena posvetna oblastna struktura, nobena organizacija in nobena ideologija se ne morejo ponašati s kar tisočletno, neprekinjeno prisotnostjo med ljudmi. Kristjani smo v današnji versko vse bolj brezbrižni Evropi, ki se brezglavo išče, postali manjšina. A kot je dejal pokojni papež Benedik XVI., smo kristjani poklicani prevzeti vlogo ustvarjalne manjšine. Da Evropa in naš narod znova najdeta tisto najboljše v svoji zapuščini. Zato moramo biti kristjani ponosni, da smo sol zemlje. Ponosni, da lahko obeležujemo tisočletnice. Ponosni na naše krščanske korenine in semena, iz katerih sta Evropa in naš narod zrasla in se ohranila.«

S temi izbranimi besedami je predstavnik leskovške pražupnije Iztok Starc na žegnanjsko nedeljo, 26. oktobra, pozdravil v njihovi sredi škofa dr. Andreja Sajeta, somaševalca župnika Mateja Gnidovca in ljubljanskega stolnega župnika rojaka Romana Starca, vse navzoče v cerkvi in pred ekrani, saj je slovesno mašo ob jubileju neposredno prenašala tudi RTV Slovenija.

Leta 1025 se namreč na mestu današnje župnijske cerkve prvič omenja cerkvica Marijinega vnebovzetja, zgrajena pa nemara že pred letom 1200. Od srednjega veka naprej je posvečena Žalostni Materi Božji. Leta 1274 pa se po znanih podatkih prvič omenja leskovška župnija oz. župnik Bertold (Bertholdus), najverjetneje je bil plemič iz bližnje graščine.

Ob tem častitljivem jubileju je župnija izdala monografijo z naslovom Marija na jezeru, ki je v souredništvu Alenke Černelič Krošelj in Mateja Gnidovca izšla pri založbi Družina.

Zahvala za tisočletno občestvo verujočih

Škof Saje je v pridigi najprej izpostavil, da se tokrat Bogu zahvaljujejo za rodovitno zgodovino njihove župnije, za vse duhovnike, redovnike in vernike, družine, učitelje, kulturne delavce, vzgojitelje in vse, ki so v tem prostoru ohranjali vero, gradili skupnost in s svojim življenjem pričevali za Jezusa Kristusa. Kot je poudaril, »praznovanje ni le spomin na preteklost, ampak je priložnost, da ozavestimo svoje korenine in se znova zavemo, da smo del žive Cerkve, ki jo gradimo iz kamnov kreposti, kot so vera, upanje in ljubezen.« Zatem je razmišljanje posvetil prebrani priliki o farizeju in cestninarju ter življenjskemu pouku apostola Pavla, ki vere ni ohranjal s skrivanjem, ampak jo je dejavno živel in oznanjal. »Tudi mi smo poklicani, da vero izpričujemo z dejanji: z ljubeznijo, odgovornostjo in spoštovanjem do vsakega človeka. Vera niso naše besede, ampak je predvsem naš način življenja.«

Škof Saje med pridigo. FOTO: Jože Potrpin 

Izguba občutka za svetost življenja

Po škofovih besedah »danes živimo v času, ko je na preizkušnji sama podlaga krščanskega razumevanja človeka in svetosti življenja. Odločamo se med kulturo življenja in kulturo smrti, med zaupanjem v Boga in zapiranjem vase. Družba poskuša trpljenju odvzeti pomen. V imenu domnevnega usmiljenja in sočutja kot rešitev ponuja možnost samovoljnega končanja življenja. V resnici ne gre za usmiljenje, ampak za izgubo občutka za svetost in nedotakljivost človekovega življenja.«

FOTO: Jože Potrpin

Stojmo na strani življenja!

Zato nas Cerkev, glasnica veselega odrešenjskega oznanila, vabi, da stojimo na strani življenja; »z razumevanjem, podporo in sočutjem do vseh oseb v kakršnih koli stiskah. Z molitvijo in bližino spremljajmo trpeče, bolne in umirajoče, a hkrati ostajajmo zvesti Božjemu klicu: 'Ne ubijaj!' Ta peta zapoved Mojzesove postave je poziv h kulturi življenja, ki spoštuje dostojanstvo vsakega človeka, tudi sovražnika, in vse ljudi vabi k spravi ter miroljubnosti.«

Skratka, poklicani smo, da okrepimo molitveno držo: »za naš narod, da bi ohranil spoštovanje do človeškega življenja in dostojanstva vsake osebe; za mir v svetu, še posebej tam, kjer so ljudje razdeljeni in trpijo zaradi krivičnih vojn; in še posebej za razsvetljenje Svetega Duha, da bi nam dal modrosti in poguma za odgovorno odločanje, v skladu z resnico in pravičnostjo… Gospod naj nam pomaga, da bomo kot cestninar znali stati ponižno pred Njim, prositi za usmiljenje in dar modrosti. Ob tem naj nas vodi Pavlova misel: 'Kar koli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda',« je škof Saje sklenil svoj nagovor.

Slavje so bogatili še župnijska otroški zbor pod vodstvom Natalije Vakselj in mešani pevski zbor pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič, številni drugi sodelujoči, in za konec pred cerkvijo še druženje ob pogostitvi.