Območje je po besedah dr. Jerneja Vidmarja Bašina bilo poseljeno že v bronasti dobi. Keltom so sledili Rimljani, le tem Langobardi, do prihoda Slovanov. Prehodno so tod pustošili Goti, Huni, Avari in Ogri.

Dogodek so sooblikovali tudi skavti. FOTO: Nadja Pregeljc

Znamenje, ki se mu je nasprotovalo

Zgodovino cerkve je predstavil dr. Vojko Pavlin: prvotno je bila tu Marijina cerkev, s stranskim oltarjem svete Katarine, šele v 18. stoletju so jo preimenovali v cerkev svete Katarine. V prvi svetovni vojni je bila porušena, leta 1926 obnovljena z vojno odškodnino. Po drugi vojni pa delno poškodovane cerkve oblast ni dovolila obnoviti. Leta 1959 so jo porušili, sam hrib nad Novo Gorico pa preimenovali v »Kekec«.

Blagoslov. FOTO: Nadja Pregeljc

Križ in ikona v blagoslov

Vezni tekst na dogodku je pripravila Nataša Konc Lorenzutti, ki je svetnico predstavila in prebrala tudi molitev k sveti Katarini, ki jo je napisal Bogdan Vidmar. Molitev o križu je pripravil in prebral g. Alojz Grahor. Uvodnem dogodku je sledila sveta maša, ki jo je ob somaševanju zbranih duhovnikov vodil kromberški župnik Cvetko Valič. Med mašo je tudi blagoslovil novo postavljeni mogočni leseni 4-metrski križ. Ikono svete Katarine je blagoslovil novogoriški dekan Milan Pregelj, »da bodo blagoslovljeni tudi pohodniki in obiskovalci, ki se bodo tu ustavili in pomolili«. 

FOTO: Nadja Pregeljc

Pevci iz več župnij pod vodstvom Andreja Filipiča in orgelski spremljavi Milene Prinčič, so pri maši peli vsem pevcem dobro znano mašo Vinka Vodopivca V čast Sv. Katarini. Sodelovali so tudi Bogdanovi mladi in starejši skavti, podelilo se je štiri spominske podobe svete Katarine na platnu.

Sv. Katarina naj nas poveže v prizadevanju za skupno dobro

Svetnica sv. Katarina Sinajska oziroma Aleksandrijska je bila izjemno priljubljena v naših krajih, saj imamo njej posvečeno podružnično cerkev nad Branikom, nekoč pa je ena stala tudi na hribu nad Lipo na Krasu.

FOTO: Nadja Pregeljc

Sv. Katarino imajo za zavetnico številni poklici, med drugim učitelji in učenci, teologi in bogoslovci, filozofi in govorniki, posvečene so ji univerze in knjižnice. Ni naključje, da svetnico prav ob Evropski prestolnici kulture, ki se počasi izteka, prosimo za svetost in modrost, da bi se znali intelektualni krščanski krogi na Goriškem povezati in delovati v skupno dobro. Hvala vsem za njihov prispevek k temu dogodku, posebej še profesorju dr. Marku Pregeljcu za zagon, vodenje in koordinacijo projekta.

FOTO: Nadja Pregeljc

1/11