Cilj predloga za spremembo in dopolnitev Zakona o Prešernovi nagradi je bil, da se lahko nagrade podelijo tudi posmrtno, če je umetniško delo ustvarjalcev postalo prepoznano kot vrhunsko šele po njihovi smrti. Po daljši razpravi pobuda ni dobila zadostne podpore med državnimi svetniki.

Praznik 12. maja

Ti so podali tudi zakonodajno iniciativo za dopolnitev Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji s predlogom, da se med praznike, ki niso dela prosti dnevi, uvrsti še dan slovenske demokracije, ki bi ga obeleževali 12. maja.

Dan rojstva SKZ

Na ta dan leta 1988 je namreč v Unionski dvorani nastala Slovenska kmečka zveza (SKZ), prvo demokratično politično gibanje od začetka 2. svetovne vojne na Slovenskem. Pokojni »oče« slovenske demokratizacije in osamosvojitve Ivan Oman je za ta dogodek dejal, da je »priletela prva lastovka slovenske pomladi«.

Podpora in nepodpora

Predloga zakona, ki ga je v obravnavo predložil državni svetnik dr. Marjan Maučec, sicer ni podprla pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Nasprotno pa je podporo predlogu izrazila Komisija za državno ureditev.

Kaj? Dan slovenske demokracije. Kdaj? 12. maja. Zakaj? Zaradi obletnice nastanka Slovenske kmečke zveze (12. maja 1988). Kdo? Predlagatelj dr. Marjan Maučec.

Brez povečanja obveznosti za delodajalce

»Odlično priložnost za vzpostavitev dne slovenskega demokracije predstavlja tudi iztek 30. obletnice slovenske samostojne in demokratične države v letu 2021. Določitev novega praznika, ki ne bi bil hkrati tudi dela prost dan, ne bi povzročila dodatnega izpada delovnih ur in povečanja obveznosti za delodajalce,« je poudaril dr. Maučec.

Dan demokracije po svetu

Kot je med drugim še pojasnil predlagatelj, dan demokracije v mednarodnem pogledu ne bi bil slovenski unikum, saj ga – glede na njihove zgodovinske izkušnje in dogodke – že praznujejo denimo Kanada, Zelenortski otoki, Nigerija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Ne tudi dela prost dan

Dan slovenske demokracije bi bil štirinajsti slovenski državni praznik, vendar pa tudi sedmi med njimi, ki ne bi bil dela prost dan. Poleg tega je v Sloveniji še šest drugih dela prostih dni – cerkvenih praznikov (velika noč in velikonočni ponedeljek, binkošti, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in božič).

Najmlajši prazniki

Najmlajši slovenski državni prazniki, ki so vsi delovni dnevi, so dan slovenskega športa (23. septembra – uveden leta 2020), dan suverenosti (25. oktobra – uveden leta 2015) in dan Primoža Trubarja (8. junija – uveden leta 2010).

Prazniki letos

V letošnjem letu (2022) bo med državnimi in cerkvenimi prazniki (novo leto in praznik dela trajata po dva dneva), ki bodo hkrati dela prosti dnevi, osem takšnih, ki jih bomo praznovali med tednom (tudi prihajajoči Prešernov dan v torek, 8. februarja 2022), sedem pa ob koncih tedna.