Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ivan Oman – ljudski tribun, ki ni nikoli zapadel v populizem

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 10. 09. 2021 / 13:10
Oznake: Dogodek, Politika
Čas branja: 10 minut
Nazadnje Posodobljeno: 10.09.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ivan Oman – ljudski tribun, ki ni nikoli zapadel v populizem
Dr. Dejan Valentinčič: Politika je v pojmovanju in delovanju Ivana Omana skrb za javno dobro z izrazitim pogledom naprej. FOTO: Tatjana Splichal

Ivan Oman – ljudski tribun, ki ni nikoli zapadel v populizem

Do zadnjega sedeža polna dvorana Sokolskega doma v Škofji Loki je potrjevala upravičenost in smiselnost sredine spominske akademije ob današnji obletnici rojstva Ivana Omana (10. septembra 1929), ki sta jo pripravila Muzejsko društvo Škofja Loka in prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka.

O Ivanu Omanu in sodobni konservativni misli so razmišljali trije govorniki: nekdanji minister in zdaj odmeven kolumnist dr. Žiga Turk, kapucin in profesor p. dr. Metod Benedik in dr. Dejan Valentinčič, državni sekretar na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in (ob Eriki Jazbar) soavtor knjige »Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod«.

Povzetka razmišljanj preostalih dveh govorcev bomo objavili v ločenih prispevkih, tokrat pa povzemamo govor dr. Dejana Valentinčiča, ki je uvodoma poudaril, da so vsi obiskovalci akademije dokazali, da je politika v svojem bistvu in osnovi skrb za skupno dobro, torej plemenita dejavnost, ki naj jo opravljajo prav takšni ljudje.

Ivan Oman je razumel pomen strank v demokraciji, kar ni samoumevno. Po njegovem so problem slovenskega političnega prostora šibke stranke, kajti kje drugje se izvaja politični pluralizem, če ne v obliki strank. (dr. Dejan Valentinčič)

Spoštovan na različnih idejnih bregovih

Da je bil Ivan Oman markantna osebnost, eden ključnih ustanovnih očetov demokratične samostojne slovenske države, svetla zvezda slovenskega javnega življenja zadnjih desetletij, je ponovil dr. Dejan Valentinčič, in pristavil, da Oman jasno ideološko opredeljen ni nagovarjal vseh, a je bil zaradi svojega osebnega pristopa splošno sprejet in spoštovan na različnih idejnih bregovih.

Knjiga Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod avtorjev dr. Dejana Valentinčiča in Erike Jazbar je izšla pri Založbi Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Vsebinsko trdno zasidran človek

»Bolj kot za kogar koli drugega lahko zanj rečemo, da je bil v prelomnih časih ljudski tribun, ki je nagovarjal množice, a ni nikoli zapadel v populizem. To je vrlina, ki jo zmore le redko kdo. Bil je karizmatična osebnost, blizu katerega se je vsakdo dobro počutil, a hkrati vsebinsko trdno zasidran človek,« je izpostavil govornik.

Mislec, s katerim si se lahko pogovarjal o čemer koli

Pogosto se ga je razumelo le kot kmeta in borca za pravice kmetov, a v resnici je bil – tako državni sekretar – bistveno več: bil je mislec, s katerim si se lahko pogovarjal o katerem koli aktualnem družbenem vprašanju. O vsem je imel jasna stališča, temelječa na stvarnih argumentih.

Ko imaš jasne vrednote, si lahko privoščiš širšo vizijo in si upaš z dejanji, tudi ko je tvegano. (dr. Dejan Valentinčič)

Jasna vizija, kje si želi slovensko družbo

»Politika je v njegovem pojmovanju in delovanju skrb za javno dobro z izrazitim pogledom naprej. Do zaključka življenja je imel zelo jasno vizijo, kje si želi slovensko družbo, ki jo je v prelomnem času, v najpomembnejšem obdobju slovenskega naroda tudi tako zelo aktivno ustvarjal,« je pojasnil dr. Valentinčič.

Tri obdobja Omanovega javnega delovanja

Javno delovanje Ivana Omana je razdelil na tri obdobja. V prvem si je, še v enopartijskem režimu, prizadeval za izboljšanje položaja kmetov, ko je prevzemal pomembne, odgovorne, včasih tudi tvegane naloge, prihajal tudi navzkriž z oblastjo, a že tedaj se je jasno kazal njegov pogum.

Dvorana škofjeloškega Sokolskega doma je bila nabito polna. FOTO: Tatjana Splichal

Prizadevanje za izboljšanje statusa kmetov je bil hkrati že politični program

»Še veliko jasneje pa je v javno življenje vstopil ob koncu 80. let, v času gradnje samostojne države. Njegova politična pot se je začela v obliki stanovske organiziranosti, ko politični pluralizem še ni bil dovoljen. A prizadevanje za izboljšanje statusa kmetov je bil hkrati že politični program, ki je zajemal vprašanja o vseh vidikih družbe,« je opozoril soavtor knjige o Ivanu Omanu.

Kot je poudarjal Oman, konservativno ni enako kot nazadnjaško, starokopitno. Bavarski konzervativci imajo geslo: biti konservativen pomeni biti na čelu napredka. In, kot pikro dodaja Oman, Bavarci sledijo Slomškovemu nauku, čeprav Slomška niso imeli; mi, ki smo ga imeli, pa tega ne znamo ceniti, dojeti in živeti. (dr. Dejan Valentinčič)

Pomagal je sejati tudi drugim, ne glede na to, kdo bo žel

Veliko ljudi je razmišljalo, tudi pisalo o prihodnosti slovenske družbe, a so vsi čakali, kdo bo prvi stopil na parket in kaj se bo z njim zgodilo. »Za pionirji Slovenske kmečke zveze so se opogumili tudi ostali. Ko je bila SKZ ustanovljena, je Oman pomagal ustanavljati tudi druge zveze. Pomagal je sejati tudi ostalim, ne glede na to, kdo bo žel. Ko imaš jasne vrednote, si lahko privoščiš širšo vizijo in si upaš z dejanji, tudi ko je tvegano,« je podčrtal dr. Valentinčič.

Glas demokracije, slovenstva, normalnosti

Tretje obdobje Omanovega javnega delovanja pa se je začelo že po prvih demokratičnih volitvah, pri čemer je bil še bolj kot pri vprašanju osamosvojitve ključen pri demokratizaciji. Po Valentinčičevih besedah je bil glas demokracije, slovenstva, normalnosti v petčlanskem predsedstvu, žal marsikdaj tudi glas vpijočega v puščavi – edini ni podpisal Deklaracije za mir, ki bi obglavila Slovensko vojsko.

»Bolj kot za kogar koli drugega lahko zanj rečemo, da je bil v prelomnih časih ljudski tribun, ki je nagovarjal množice, a ni nikoli zapadel v populizem. To je vrlina, ki jo zmore le redko kdo. Bil je karizmatična osebnost, blizu katerega se je vsakdo dobro počutil, a hkrati vsebinsko trdno zasidran človek.« FOTO: Tatjana Splichal

Razumel je pomen strank v demokraciji

Bil pa je tudi glavni pobudnik ideje o močni konservativni, desnosredinski, krščanskodemokratski stranki, vsebinski naslednici predvojne SLS. »Razumel je pomen strank v demokraciji, kar ni samoumevno. Po njegovem so problem slovenskega političnega prostora šibke stranke, kajti kje drugje se izvaja politični pluralizem, če ne v obliki strank. Oziroma kot je Jožetu Smoletu, ki je dejal, da je za politični pluralizem, toda brez strank, odgovoril Oman: 'To je leseno železo, ki se ga ne da švasati.'«

Vrednostni svet črpal iz predvojne Slovenije

Svoj vrednostni svet in ideje za javno delovanje je Ivan Oman črpal iz predvojne Slovenije, iz miselnega in vrednostnega sveta, ki je na našem ozemlju prevladal do izbruha svetovne morije, je zatrdil govornik. Oman je prijateljeval z učiteljem v višjem pomenu besede Ivanom Dolencem, »Jamnikovim profesorjem«, uglednim predstavnikom Slovenske ljudske stranke in po besedah Staneta Grande »najboljšim poznavalcem Janeza Evangelista Kreka doslej«.

Se je v našem narodu res izgubil vrednostni svet, v katerem so živeli naši stari očetje in matere s svojimi žuljavimi rokavi? Vendarle verjamem, da je to še vedno zakopano nekje v slovenskem človeku. Treba je le razpihati žerjavico, ki tli pod pepelom. (dr. Dejan Valentinčič)

Kaj pomeni pojem konservativizem?

Dr. Valentinčič je zelo preprosto poenostavil, da pojem konservativizem pomeni, da ne more vsaka generacija na novo izumljati civilizacije in da je prenos znanja, vrednot, kulture, duhovnega sveta iz generacije v generacijo pomemben, saj ohranja tudi zgodovinski spomin, ki žal v Sloveniji – tudi glede časa slovenske pomladi – šepa.

Konservativno ni enako kot nazadnjaško, starokopitno

»Kot je poudarjal Oman, konservativno ni enako kot nazadnjaško, starokopitno. Bavarski konzervativci imajo geslo: biti konservativen pomeni biti na čelu napredka. In, kot pikro dodaja Oman, Bavarci sledijo Slomškovemu nauku, čeprav Slomška niso imeli; mi, ki smo ga imeli, pa tega ne znamo ceniti, dojeti in živeti,« je prepričan državni sekretar.

Dr. Dejan Valentinčič je uvodoma poudaril, da so vsi obiskovalci akademije dokazali, da je politika v svojem bistvu in osnovi skrb za skupno dobro, torej plemenita dejavnost, ki naj jo opravljajo prav takšni ljudje. FOTO: Tatjana Splichal

Delo, poštenje, vzajemnost, solidarnost, skromnost ...

Po Omanovih besedah je treba narodovo hišo graditi na trdnem temelju, na skali, na tradicionalnih vrednotah, ki so bile še pred desetletji povsem samoumevne: na delu, poštenju, vzajemnosti, solidarnosti, skromnosti, medsebojnem spoštovanju in zaupanju, spoštovanju različnosti v nazoru.

Krščanska demokracija - sinteza konservativnega, liberalnega in socialdemokratskega

Krščanska demokracija je, tako dr. Valentinčič, sinteza konservativnega, liberalnega in socialdemokratskega: »Konzervativno je utemeljenost na tradicionalnih krščanskih vrednotah. Liberalno je družba z veliko svobode, ki omogoča razvoj podjetništva s čim manj birokracije. Socialdemokratsko pa je družba z največjo možno mero družbene pravičnosti, čeprav idealne pravične družbe nikdar ne bo.«

Konzervativno je utemeljenost na tradicionalnih krščanskih vrednotah. Liberalno je družba z veliko svobode, ki omogoča razvoj podjetništva s čim manj birokracije. Socialdemokratsko pa je družba z največjo možno mero družbene pravičnosti. (dr. Dejan Valentinčič)

Kmetom je vrnil dostojanstvo

Ivan Oman je bil več kot kmet, je nadaljeval soavtor knjige o njem – bil je človek, ki je razmišljal in iskal rešitve za vse segmente družbe. Plemenito tradicijo prednikov je ponovno ponesel v javno življenje in prav zaradi njega so se morali s tem svetom soočiti tudi tisti, ki jim je ta razsežnost tuja. Kmetom je vrnil dostojanstvo, hkrati pa v politiko odprl vrata tudi ostalim.

Pomembnost kmečke zemlje za preživetje naroda

»Kako zelo pomembna je kmečka zemlja za preživetje naroda. Skozi stoletja so naši predniki na njej ohranjali domačo besedo. Bili smo narod preprostih kmetov, hlapcev, dekel, a hkrati tudi narod kmečkih gospodarjev. A vendarle v delu družbe, ki ima danes prevladujoče kanale sporočanja, težko zaznamo kaj o tem svetu,« poudari dr. Valentinčič.

Dr. Dejan Valentinčič: V slovenskem javnem prostoru ima vidno vlogo premalo ljudi z žuljavimi rokavi in črnino za nohtom. A vendarle je tudi za vse take Ivan Oman dober zgled, kaj lahko doseže nekdo, ki ima pogum, hkrati pa z nogami hodi po tleh in ne po zraku. FOTO: Tatjana Splichal

Veliko bolj prisotni so stalna negativnost, cinizem in nihilizem

In doda: »Veliko bolj prisotni so stalna negativnost, cinizem in nihilizem. Je to res odraz celotne slovenske družbe? Se je v našem narodu res izgubil vrednostni svet, v katerem so živeli naši stari očetje in matere s svojimi žuljavimi rokavi? Vendarle verjamem, da je to še vedno zakopano nekje v slovenskem človeku. Treba je le razpihati žerjavico, ki tli pod pepelom.«

Dr. Dejan Valentinčič je državni sekretar na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in (ob Eriki Jazbar) soavtor knjige »Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod«.

Najboljša preventiva pred poplitvenjem

Državni sekretar ostaja prepričan, da je odnos do domače zemlje ključni dejavnik, ki človeku ohranja zdravo pamet, zmernost, podjetnost, realizem, globoko razmišljanje in čutenje, in je hkrati najboljša preventiva pred poplitvenjem, ki tako zelo pesti današnjo družbo.

Zgled, kaj lahko doseže nekdo, ki ima pogum

»V slovenskem javnem prostoru ima vidno vlogo premalo ljudi z žuljavimi rokavi in črnino za nohtom, premalo ljudi, ki so še vedno navezani na ta duhovni milje. A vendarle je tudi za vse take Ivan Oman dober zgled, kaj lahko doseže nekdo, ki ima pogum, hkrati pa z nogami hodi po tleh in ne po zraku,« je razmišljanje na akademiji zaključil dr. Dejan Valentinčič.

Kupi v trgovini

Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod
Zgodovina
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh