Prvo berilo: Mojzes – zgled vztrajne molitve, 2 Mz 17,8–13; Ps 121;
drugo berilo: Pripravljenost za dobra dela, 2 Tim 3,14–4,2.

Iz svetega evangelija po Luku (18,1–8)

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: 'Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.' Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: 'Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.'« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«

Video razlaga za otroke

Hrepenenje po bližini

Piše: p. Primož Jakop

Ko sem se v prvih letih na župniji trudil čim več vedeti tudi o skavtih, s katerimi sem takrat začel delati, mi je sestra omenila britanskega pustolovca Beara Gryllsa, takratnega vrhovnega načelnika britanskih skavtov, znanega tudi po oddajah o naravi in preživetju v njej. Takrat je bilo na kanalu Discovery mogoče spremljati njegovo serijo »Running Wild with Bear Grylls«, v kateri je vsako epizodo gostil eno od znanih osebnosti iz sveta glasbe, filma, televizije in politike. Ko sem prebiral današnji evangeljski odlomek, mi je prišla v spomin zadnja epizoda iz druge sezone, v kateri Grylls gosti takratnega ameriškega predsednika Baracka Obamo. Medtem ko sta se trudila ujeti divjega lososa in ga potem speči na kamnu, sta se pogovarjala tudi o tem, kako vsak od njiju doživlja svoje očetovstvo. Zelo me je nagovorilo, ko je predsednik Obama na vprašanje, katero vrednoto se mu zdi najpomembneje privzgojiti svojima hčerama, odgovoril: »Vztrajnost. Ljudje imamo različne darove in sposobnosti, ampak prepričan sem, da vztrajnost lahko pomaga nadomestiti ali premostiti veliko pomanjkljivosti.«

Pomenljivo se mi zdi, da tudi Jezus svojim učencem polaga na srce pomembnost te drže, ko gre za molitev. Za prispodobo uporabi primer sodnika, ki je brez strahu pred Bogom in brez usmiljenja do vsakega človeka. Vdovi, ki prihaja predenj z željo po pravičnosti, ostajata le vztrajnost in nepopustljivost, s katerima na koncu sodnika pripravi do tega, da ji ugodi.

Rast v želji po srečanju

Jezus nato poudari, da je podoba omenjenega sodnika nasprotna resničnosti Boga – Bog hrepeni po odnosu z nami in želi odgovoriti. Nobene potrebe torej ni, da bi naša vztrajna molitev morala spreminjati voljo Boga: on je od vedno tisti, ki želi biti z nami. Če imamo občutek, da je neodziven kot sodnik iz zgodbe, in bi ga zato lahko nehali iskati in pričakovati, nam bo prav vztrajnost v molitvi pomagala, da bomo spremenili sebe in svoja pričakovanja. Povabljeni smo namreč, da opustimo koristoljubje in nehamo čakati na Božje darove, ki ne pridejo, ter v molitvi, se pravi v pogovoru z Bogom vedno bolj rastemo v želji po srečanju z njim, ki si je prvi od vedno želel srečanja z nami. Na ta način bo naša želja postajala vedno bolj podobna njegovi, kar je edini pogoj za njegov prihod. V nasprotnem primeru bo njegov prihod nepričakovan in nezaželen, proti naši volji in svobodi, ki pa ju on spoštuje preveč, da bi ju kršil. Da bi torej zmogli vztrajno hrepeneti po bližini z njim in prositi zanjo v molitvi, ne da bi se naveličali!