V Plečnikovi hiši v Ljubljani so pripravili novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, na ogled pa je med 6. junijem in 11. oktobrom. Po besedah avtorice razstave Irene Vesel (ZVKDS) razstava gledalcu ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopa kar 27 različnih tipov betonskih strešnikov, ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in ki so bili ob prenovi letošnjo pomlad zamenjani s popolnimi replikami.

Plečnikove tržnice

Da se je strešnikom po 76 letih iztekla življenjska doba, je zapisala Veselova: »Betonski strešniki so bili dotrajani in krhki. Pojavljale so se predvsem poškodbe v obliki razpok in lomov, ki so nastale zaradi naravnih procesov zmrzovanja, odtajevanja in spiranja, zato so bili tanki in porozni. Izdelati je bilo potrebno shemo vseh sedemindvajsetih različnih oblik strešnikov s prikazom lokacije v tlorisu, geometrijski posnetek vseh različnih strešnikov za dokumentacijo in izdelavo kalupov.«

Izjemnost sodelovanja med arhitektom in gradbeniki je izpostavila tudi kustosinja razstave in Plečnikove hiše, Ana Porok: »Plečnik je seveda avtor načrtov za celovito ureditev območja tržnic, sama izvedba pa je zahtevala pomoč mnogih izkušenih stavbenikov in mojstrov različnih obrti, ki so arhitektove ideje znali in zmogli izvesti. Posamezni izjemno dovršeno izvedeni detajli vzbujajo občudovanje še danes in prav na te mnogokrat prezrte detajle in na problematiko njihovega ohranjanje opozarja ta razstava.«

Ob obnovi Plečnikovih tržnic letošnjo pomlad so odkrili kar 27 različnih tipov betonskih strešnikov, ki se jim je po 76 letih iztekla življenjska doba in so jih namestili z natančno izdelanimi replikami

Kratka zgodovina Plečnikovih tržnic

Arhitekt Jože Plečnik se je po koncu prve svetovne vojne vrnil iz Prage v Ljubljano z idejo o ureditvi prostora od Kresije do Zmajskega mostu. Razmišljal je o celostni ureditvi Vodnikovega in Pogačarjevega trga, saj je leta 1932 izdelal projekt za novi magistrat na Vodnikovem trgu in v njem zasnoval nov upravni center mesta tik ob stolnici.

Mestna občina Ljubljana je dala prednost ureditvi novih mesarskih tržnic tik ob Ljubljanici, med Kresijo in Zmajskim mostom, načrtovali pa so še povezavo z nabrežjem prek novega Mesarskega mostu. Prenova tržnic je bila nujno potrebna, saj so bile mesarske barake in stojnice v takem stanju, da so bile za »belo« Ljubljano že sramota. Higienske razmere so bile nevzdržne, vendar je bilo za to, da so prodajalce prepričali o nujnosti ureditve novega tržnega prostora, potrebne veliko volje in vztrajnosti.

Vodstvo tržnic je čiščenje začelo leta 1936; takrat je bilo na obrežju med Kresijo in Zmajskim mostom postavljenih sto lesenih lop in barak, ki so jih začeli postopoma umikati. Mesarske lope so preselili v mestno lopo ob Mahrovi hiši, prodajalce cvetja pa na Tromostovje, ki je bilo zgrajeno leta 1932. Leta 1940 je mestni stavbenik Matko Curk po načrtih mojstra Plečnika začel graditi nove tržnice. Zaradi druge svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala so se dela odvijala zelo počasi, gradnja je potekala od leta 1940 do 1944.

Spominjajo na mestno obzidje

Tržnice so zasnovane na robu korita Ljubljanice. Severna stran z rustikalnim podnožjem kamnite fasade in polkrožnimi okenskimi odprtinami na ometani fasadi spominja na mestno obzidje. Dolga enokapna streha je krita z različno oblikovanimi betonskimi strešniki. Plečnik je prepoznal možnost oblikovanja strešnikov v litem betonu, kar je v mnogih primerih s pridom uporabil. Tržnice obsegajo cvetlični paviljon na Tromostovju, stebriščno lopo ter kolonado posameznih arkad s prekinitvami, loggiama z vodnjakoma in s pogledom na Ljubljanico. Na sredini celotne zasnove je bil predviden Mesarski most, ki pa žal zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bil nikoli uresničen.

V Plečnikovem urbanističnem in arhitekturnem opusu so tržnice poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture.

Plečnikove tržnice so razglašene za kulturni spomenik državnega pomena (EŠD 8822) in zavarovane z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (2009). So tudi sestavni del nominacije za Unesco z naslovom Ljubljana: brezčasna prestolnica po meri človeka v zasnovi Jožeta Plečnika, ki je bila v letošnjem letu oddana na Center za svetovno dediščino v Parizu. (vir: Plečnikova hiša)

Posamezni izjemno dovršeno izvedeni detajli vzbujajo občudovanje še danes in prav na te mnogokrat prezrte detajle in na problematiko njihovega ohranjanje opozarja razstava v Plečnikovi hiši

Enokapa streha Plečnikovih pokritih tržnic

Fotografije: Matevž Paternoster/ Plečnikova hiša)