Zaradi spodbude duhovnika Ernesta Lumambeja so se v župniji Šenčur lani odločili, da bodo skupno podprli njegovo izobraževanje in mu omogočili študij za duhovnika. Letos poleti je tako Beenzu Victor obiskal svoje dobrotnike in en mesec preživel v župniji Šenčur, kjer je pod vodstvom župnika Urbana Kokalja spoznal župljane, se udeležil oratorija ter raziskoval lepote Slovenije. Z njim smo se pogovarjali ravno ob zaključku oratorijskega tedna.

Otroci na oratoriju so ga lepo sprejeli. FOTO: Kristina Knez

Si že kdaj potoval kam iz Zambije?

To je moje prvo potovanje. Prvič sem v Sloveniji in prvič obiskujem Evropo! Slovenija mi je zelo všeč. Zelo čista je, tudi ceste so dobre, pri nas so ceste zelo prašne. Prva stvar, ki sem jo opazil, je tudi to, da je zelo težko ločevati med bogatimi in revnimi. V moji domovini so razlike veliko večje, zelo jasno je, kdo je zelo bogat in kdo je zelo reven.

Kakšne razlike si opazil med Zambijo in Slovenijo?

Občutek imam, da je v primerjavi z našo deželo tu tradicija življenja krščanske vere bolje ohranjena kot pri nas. Pri nas se je večina ljudi prilagodila življenju po zgledu zahodne kulture. Slovenija je bolj razvita, način, kako ljudje pristopajo drug do drugega, pa ni bolj »zahoden« kot v Afriki. V Zambiji smo včasih živeli veliko bolj povezano, v skupnostih, danes pa se to spreminja. Na podeželju ljudje še skrbijo drug za drugega, živijo povezano, v mestih pa je ta miselnost izginila, nasprotja so ogromna, večja kot jih vidim tu.

Beenzu Victor je letos zaključil tretji letnik študija. FOTO: Kristina Knez

Župnija Šenčur pomaga pri financiranju tvojega izobraževanja. Kako je prišlo do tega?

Duhovnik, ki je moj sorodnik, pozna nekaj Slovencev in je navezal stik s šenčurskih župnikom. Ta pa je potem spodbudil župnijo, da me sponzorira.

Kako si se odločil za duhovniški poklic?

Da si želim postati duhovnik, sem vedel, odkar sem bil star 12 let. Prej sem si želel postati kirurg. Z izobraževanjem sem začel poleti leta 2022, torej sem zaključil tretji letnik. Kot duhovnik bi vseeno rad uresničil še kakšne svoje sanje, zelo rad imam recimo kmetovanje in gojenje živali, še posebej kokoši in prašičev.

Ti motivacijo za učenje daje tudi to, da študij ni zastonj?

V Zambiji so osnovne in srednje šole zastonj, študij na univerzah pa je za razliko od slovenskih plačljiv. Nekaterim študentom vlada pomaga s štipendijami, vendar je to težko v državi s tako veliko prebivalci. Mislim, da imamo študentje več motivacije in smo tudi bolj hvaležni za možnost izobraževanja na visokošolski ravni, kot če bi bil študij zastonj.

FOTO: Kristina Knez

Kakšno mesto ima Jezus v tvojem življenju?

Rojen sem v krščanski družini in sem že od rojstva katoličan. To, da sem našel Jezusa, mi pomeni veliko, ker pri njem najdem mir, duhovne odgovore in tolažbo.

Svoj obisk si začel z oratorijem v Šenčurju.

Tudi pri nas imamo podobne programe za otroke in mlade, rečemo jim »congres«. Ponavadi se zbere od 200 do 500 otrok, ponekod še več. Programi pa se bolj osredotočajo na gledališče, poezijo in tradicionalne plese. Na oratoriju v Sloveniji sem poskušal čim bolj sodelovati, vendar zaradi jezikovne ovire ni bilo lahko, veliko sem opazoval. Otroci so me lepo sprejeli. Naučili so me celo nekaterih slovenskih besed: dobro jutro, dober večer, na zdravje. Moj obisk se je nadaljeval s svetoletnim romanjem v Rim, potem pa smo se veliko vozili po Sloveniji.

Kaj sporočaš slovenskim mladim?

Da sem res vesel, da sem tu. Hvaležen sem Bogu, da mi je dal priložnost obiskati Evropo in Slovenijo, spoznavati nove prijatelje. Rad bi jih spodbudil, naj ohranijo svojo vero in pogumno odgovorijo na klic v posvečeno življenje.