Boris Kidrič, komunisti, komunistična revolucija, partizani [6]
Boris Kidrič, komunisti, komunistična revolucija, partizani [6]
Nadaljevanje iz: Boris Kidrič, komunisti, komunistična revolucija, partizani [5]
»Likvidacijo 'vaških straž' je treba pripraviti tako, da obkolimo vas«
V nadaljevanju je komunistično »glavno poveljstvo« celo podrobneje svetovalo, kako je treba napadati protirevolucionarne vaške straže: »Likvidacijo 'vaških straž' je treba pripraviti tako, da obkolimo vas, priredimo dobro pripravljen politični miting in poberemo orožje. /.../ Vsaka eksekucija mora biti sklenjena skupno z oboroženim odborom OF. Pred kmeti jo je treba objasniti tako, da jo bodo razumeli in odobravali. Glavni štab bo sleherno nepravično eksekucijo ali zlorabo kaznoval z najvišjo kaznijo, kajti časi so izredno resni in usodnih napak je bilo storjenih že preveč.«
Tako v Kopru častijo zločinca Borisa Kidriča. Foto: Ivo Žajdela
Partizanske enote so povsem usmerili v boj proti vaškim stražam
Seveda tu ni šlo za priznanje napak, ampak enostavno za partijsko računico, saj so zaradi ubijanja postali partizani med prebivalstvom zelo nepriljubljeni oziroma celo osovraženi. »Obsodba in eksekucija mora izpasti sila resno, ustrezajoč svojemu težkemu in hkrati pravičnemu pomenu ter brez sledu divjaštva ali še večje brutalnosti, kakor sta smrtna obsodba in njena izvršitev že sama po sebi. Z namenom likvidirati 'vaške straže' je treba – če je to le mogoče – zasesti več vasi istočasno.«
Partizansko vodstvo, ki sta ga v tem času vodila komandant Boris Kidrič in politkomisar Ivan Maček – izkušena komunista torej – je s to »naredbo« partizanske enote povsem usmerilo v boj proti vaškim stražam oziroma proti protirevoluciji, ki so jo v nekaj mesecih pred tem s svojim neizmernim nasiljem sami povzročili.
Naj bo to dovolj o tem kaj in kdo je bil Boris Kidrič. Lahko bi navajal naprej v nedogled. Če nam teh nekaj njegovih besed (treba jih je pozorno brati) in navodil iz začetnega obdobja vojne in komunistične revolucije, ki sem jih citiral, ne povedo več kot dovolj o tem, kdo je Boris Kidrič bil, potem nam ni pomoči.
Tako v Piranu častijo krvnika Slovencev Borisa Kidriča. Foto: Ivo Žajdela
Boris Kidrič je predlagal bombardiranje Ljubljane
25. junija 1944 je bila ena izmed sej Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Na njej so bili prisotni Boris Kidrič, Franc Leskošek, Ivan Maček - Matija, Miha Marinko, Boris Kraigher, Pepca Kardelj in Vida Tomšič. Po zapisniku, ki se je ohranil, so govorili tudi o bombardiranju Ljubljane. Pod prvo točko so obravnavali »politično situacijo«. Kidrič: »Vse za razkroj bega, izkoristiti sporazum, veliko agitacijo! Razkrojiti: deloma k nam, vse drugo potisniti popolnoma na nem/ške/ pozicije, tako da ne 'nova vojska' /.../ Pobrati vse, kar ima ime, da gre z nami, pustiti dom, ne jih prepustiti, ker kolebljivci bodo prišli pod vpliv! Važno, da dobimo iz Ljubljane! Ljublj. danes igra oportun./istično/ vlogo – zato naj Ang./eži/ bombardirajo voj./aške/ objekte! /.../ To najslabša perspektiva, toda moramo biti pripravljeni tudi na to! Treba paziti, da se ne bo začela tvoriti sredina (okoli Šubašiča). /.../«
Tudi v Mariboru častijo velezločinca Borisa Kidriča. Pred železniško postajo so po njem poimenovali velik park, vanj pa postavili orjaškega komunističnega priganjača zla nad Slovenci. Foto: Ivo Žajdela
Kidrič: »V tej situaciji zelo važno bomb. kolodvor. Dobili bi še par tisoč ljudi.«
Maček: »Ljublj. V VŠ: ne bombardirati!« Kidrič: »V tej situaciji zelo važno bomb. kolodvor. Dobili bi še par tisoč ljudi. Osnovna linija Lj.: čakanje! Nevarnost, da sredina dobi masovno bazo! Treba urediti, da samo kolodvor.«
Kraigher: »Nisem za bomb. Ljubljane. Razgovor z M.: ne morejo dati garancij, da samo objekte! Moore /angleški podpolkovnik Peter N. M. Moore/ ve za prepoved VŠ, da ne Lj.! Dvomim, da KP v Lj. tako močna, da bi mogla izkoristiti bomb., bolj bi ga Nemci in bega možnost, da bi Lj. šla v nasprotno smer!
Zdi se mi, da oportunizem v Lj. – na račun preteklosti: 'Lj. naša' – pri slabosti naše org.?? Treba odločno linijo na mobilizacijo!«
Kidrič: »Brzoj. VŠ: če Lj. samo kolodvor – nam strateško in politično abs. koristno – če pa Lj. – škoda nam.«
Maček: »Doseči pri Nemcih popolno nezaupanje do be-ga! Porivanje be-ga Nemcem«
Trg Borisa Kidriča v Mariboru. Foto: Ivo Žajdela
Z nasiljem so nasprotnike prisilili, da so morali sodelovati z okupatorjem
Boris Kidrič je predlagal, da bi Angleži bombardirali Ljubljano, zato, da bi se na pogorišču vsesplošnega uničenja in trpljenja potem Ljubljančani bolj množično umaknili iz Ljubljane ter se v stiski pridružili partizanom.
Iz zapisnika se jasno vidi, da so se komunisti o bombardiranju Ljubljane z Angleži pogovarjali že prej, saj je Kraigher dejal, da jim Angleži ne morejo dati zagotovil, da bodo zadeli le strateške cilje (npr. železniško postajo). Tudi Brozov vrhovni štab je bil seznanjen z željo nekaterih iz vrha slovenske komunistične partije, saj je predlogu nasprotoval. Razlog za nasprotovanje pa seveda ni bilo uničenje in civilne žrtve, ampak računica, da bi komunisti z bombardiranjem več izgubili, kot pa pridobili. Značilen je bil tudi Mačkov »predlog« (želja), da bi protirevolucijo (»bega«) čim bolj potisnili v naročje Nemcev. To je bila tudi ena najbolj važnih strateških »politik« komunistov od začetka vojne. Svoje politične nasprotnike so s svojim nasiljem prisilili, da so morali sodelovati z okupatorjem, da so jih potem lahko klevetali s kolaboracionisti.
»Spomenik« velezločincu Borisu Kidriču nasproti železniške postaje v Mariboru. Foto: Ivo Žajdela
Kardelj je prav vse podredil koristim komunistične partije
Kidričev predlog o bombardiranju Ljubljane je nekaj kasneje zavrnil Edvard Kardelj, ki je 29. julija 1944 pisal Centralnemu komiteju KPS: »GŠ Slovenije je predlagal bombardiranje Ljubljane. Ne razumem, kakšne potrebe vas silijo k temu, v čigavo korist bi bilo to bombardiranje. Ni dvoma, da bi bilo v Ljubljani na tisoče mrtvih naših ljudi, a sovražnik gotovo ne bi utrpel izgub. Vsa stvar bi politično silovito škodovala nam. Imamo o tem izkustva iz vse Jugoslavije. Dajte bombardirati take točke, kjer je bombardiranje neobhodno potrebno iz vojaških razlogov, a to čim manj. Imejte pred očmi, da zavezniška letala bombardirajo na poseben način, tako da pokrivajo celo ploskev. Kako bi to v Ljubljani izgledalo, si lahko predstavljate. Bila bi skrajna lahkomišljelnost in neodgovornost pred svojim narodom, če ne bi imeli pred očmi vseh momentov. To velja ne samo za Ljubljano, ampak tudi za vse druge točke, ako nimajo posebnega vojaškega pomena za nas ali zaveznike. Ne dajte se zapeljati od takih političnih momentov, kakor je n. pr. 'da bodo videli belogardisti'.«
Seveda ni bil Kardelj noben človekoljub ali moder mož. Iz številnih njegovih medvojnih besedil vidimo, da je prav vse podredil koristim komunistične partije oziroma revolucije.
»Spomenik« velezločincu Borisu Kidriču nasproti železniške postaje v Mariboru. Foto: Ivo Žajdela
Osvoboditev ali uničenje Slovencev
Samo med vojno so komunisti s svojimi vojaškimi organizacijami (partizani, VOS) umorili več kot 5.900 Slovencev. Od leta 1941 do leta 1946 sta vojna in komunistična revolucija zahtevali srhljivih 100.000 ubitih Slovencev. Od tega jih večina, vsaj okoli 70.000, gre na rovaš slovenske komunistične revolucije, ki je bila ena najbolj temeljitih v svetovnem merilu. Kajti tudi umrli v taboriščih in t. i. talci oz. žrtve povračilnih ukrepov so bili posledica boljševističnega načina vodenja upora, pri katerem je bilo vse podrejeno revoluciji.
Poleg teh grozljivih številk treba upoštevati še ropanje, uničenje, množična zapiranja, politične procese, zaplembe tako rekoč vsega, kar je bilo količkaj vrednega. Osvobodilni odpor se meri po tem, kar mu sledi, ali mu sledi demokratični politični sistem. V Slovenskem primeru je t. i. NOB sledilo 45 let trde komunistično-udbovske diktature, katere posledice vsak dan zasledujemo še 35 let po demokratizaciji Slovenije.
Orjaški Kidričev »spomenik« v središču prestolnice Slovencev, pred predsedniško palačo v Ljubljani. V posmeh Slovencev in dostojanstvu človeka. Foto: Ivo Žajdela
Še vedno s spomeniki in različnimi poimenovanji častijo notoričnega zločinca
Po vojni leta 1945 je bil Boris Kidrič predsednik »prve slovenske vlade«. To pomeni, da je bil neposredno odgovoren za vse pomembne dogodke, ki so jih povzročile ali izvajale organizacije njegove oblasti, med katerimi je bila takrat najpomembnejša Ozna. Ta je vodila množične povojne pomore domobrancev in civilistov (pokole okoli 15.000 ljudi) in za te pokole je, poleg Kardelja seveda, Boris Kidrič najbolj odgovoren med vsemi takratnimi slovenskimi komunisti (Maček, Ribičič, Polak in drugi šele za njim).
Boris Kidrič, za Kardeljem največji slovenski zločinec vseh časov, je umrl leta 1953. Star je bil 41 let, toda izgledal je kot starček. Pokopan je na elitni lokaciji v središču Ljubljane, v grobnici »narodnih herojev«, tik ob slovenskem parlamentu. V demokraciji živimo že 35 let. Kljub temu slovenska mesta še vedno s spomeniki in različnimi poimenovanji častijo tega notoričnega zločinca.
Orjaški Kidričev »spomenik« v središču prestolnice Slovencev. Foto: Ivo Žajdela
»Duhovit intelektualec s čustveno, umetniško dušo in preroškimi idejami«
Leto 2025 je, 6. septembra je Sobotna priloga Dela objavila članek pesnika Borisa A. Novaka z naslovom Zgodovina prve slovenske ladje Sirob ali ključi naključij. V njem je zapisal (str. 20): »Kidrič je bil entuziast, luciden in duhovit intelektualec s čustveno, umetniško dušo in preroškimi idejami, kakor ga portretira tudi Edvard Kocbek.« Ne dvomim, da Novak ne ve, kaj so počeli komunisti s Kardeljem in Kidričem na čelu med vojno in po njej, ko sta oba krmilila uničujočo morijo in ropanje Slovencev pogubnih razsežnosti. Pa kljub temu je zanj Kidrič »duhovit intelektualec s čustveno, umetniško dušo in preroškimi idejami«. Kako bi imenovali nekoga, ki velezločinca takšnih razsežnosti poimenuje s takšnimi besedami?
Ivo Žajdela, Kričavi spomenik revolucionarja, Demokracija, 27 11. 1990Vesna Voglar, Partijska voditelja iz središča mesta!, Kardelj, Kidrič, Demokracija, 17. 7. 1997
Vanessa Čokl, Kardeljev ukor za počasne pomore, Večer, 31. 5. 2005Danilo Utenkar, Spomenik Borisu Kidriču jim je napoti, Rogaška Slatina, Delo, 5. 7. 2005
Kdo se boji Borisa Kidriča?, Mladina, 23. 9. 2006Rehabilitacija Borisa Kidriča, Mladina, 13. 3. 2009
M. Ozmec, Bo Kidričevo spet Šterntal ali Strnišče, Štajerski tednik, 5. 10. 2005
Franc Milošič, Kidričev spomenik sredi Kidričevega so »obglavili«, Delo, 3. 1. 2011M. Ozmec, Krajani so ogorčeni, Kidričevo, kip, Štajerski tednik, 4. 1. 2011
Slavica Pičerko Peklar, Izginil kip Borisa Kidriča, Kidričevo, Večer, 5. 1. 2011Ivo Žajdela, Ukradli so kip zločinca, Boris Kidrič, Kidričevo, Demokracija, 13. 11. 2011
Ivo Žajdela, Kidričevo plemenito uničevanje, Boris Kidrič, Kidričevo, Demokracija, 20. 1. 2011M. Ozmec, Vrtcev ne bodo priključili šolam, Kidričevo, Štajerski tednik, 6. 3. 2012
M. Ozmec, Zahtevajo da se postavi spomenik nazaj, Boris Kidrič, Kidričevo, Štajerski tednik, 9. 3. 2012Jože Dežman, Vilemira, Elza Premšak, Reporter, 16. 2. 2015
Petra Zemljič, Najprej zapovedani, nato odrezani, Maribor, razstava Naši heroji, Večer, 23. 3. 2015Slavica Pičerko Peklar, Imena preteklosti, Boris Kidrič, Kidričevo, Večer, 22. 4. 2015
Igor Gošte, Borisa Kidriča na smetišče zgodovine, Zagorje, Demokracija, 20. 7. 2017čk, Svinjska glava na podestu, Boris Kidrič, Kidričevo, Večer, 3. 1. 2018
Mojca Zemljič, Namesto Kidriča svinjska glava, Kidričevo, Boris Kidrič, Štajerski tednik, 5. 1. 2018Darja Lukman Žunec, Hojka Berlič, Zbujanje politične nestrpnosti ali objestnost, Boris Kidrič, Kidričevo, Večer, 6. 1. 2018
Franc Milošič, Ali bo prostor tudi za Kidriča, ni jasno, Kidričevo, Delo, 6. 1. 2018Slavica Pičerko Peklar, Dreves ne bodo podirali, Kidričevo, Večer, 12. 1. 2018
Stanko Lepej, Je Kidričevo res kraj revanšizma?, Štajerski tednik, 19. 1. 2018Mojca Zemljič, Simbol sprave, miru, spominov, Kidričevo, spomenik, park, Boris Kidrič, Štajerski tednik, 17. 4. 2018
Mojca Zemljič, Kidrič pokopan 65 let, a še vedno dviguje prah in sproža vihar, spomenik, Štajerski tednik, 20. 4. 2018Vasja Jager, Z bagrom nad preteklost, Kidričevo, park, Boris Kidrič, Mladina, 20. 4. 2018
Slavica Pičerko Peklar, Poseg brez soglasja stroke, Kidričevo, Večer, 17. 4. 2018Georg Mohr, Peter, ki je k nam prinašal veter, Boris Kidrič, Večer v nedeljo, 16. 12. 2018
Bogomir Štefanič, Kam s kričavim Kidričem?, Boris Kidrič, Slovenski čas, št. 111, 28. 7. 2019Gregor Preac, Klanjanje klanju (Kidrič ali zadnji kult osebnosti v EU), Boris Kidrič, Demokracija, 11. 11. 2021



