Profesor dr. Boštjan Marko Turk je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Akademija združuje več kot 2000 uglednih znanstvenikov in akademikov iz vse Evrope, med njimi je 32 dobitnikov Nobelove nagrade.

Boštjan Marko Turk, ki je doktoriral na pariški Sorboni, kjer še občasno predava, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je hvaležen senatu akademije. Po njegovih besedah je bila ključna odločitev za potrditev za člana njegovo delo, tudi tisto, ki je doma v Sloveniji nekoliko nepoznano, ker se odvija v tujih jezikih. »Mogoče tudi tisto, za kar sem se zavzemal ves čas, ko sem pisal in analiziral postkomunistično stvarnost v Sloveniji, ko sem pisal o tranziciji, ko sem o tem izdajal knjige, katerih pokrovitelj je bil ljubeznivo Stéphane Courtis. Skupaj z njim sem tudi objavil nekaj temeljnih člankov v reviji Communisme.
Foto: Ivo Žajdela

Čast mi je bilo in mi je z njim sodelovati. Sicer sem vprašanja slovenske nedokončane preteklosti odpiral v različnih forumih, v različnih jezikih, od slovenščine, preko hrvaščine, do francoščine in angleščine,« je povedal Turk.

Poudaril je, da je izvolitev obveza k nadaljnjemu, še bolj intenzivnemu delu ter k še bolj zavzetemu in odgovornemu pričevanju, raziskovanju vsega tega, kar nam je polpretekla zgodovina prinesla. Ta zapuščina po besedah sogovornika zaradi okornosti v naši nesrečni domovini, še ni urejena. »Čaka! In kot je rekel Kristus v evangeliju: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.« V tem smislu predvsem vidim to izvolitev, kot obvezo za prihodnje delo,« je povedal Turk, ki ga veseli, da je do te izvolitve prišlo v letu, ko Univerza v Ljubljani praznuje 100 let, sam pa 25 let akademskega dela. Kot nam je še povedal, si bo še naprej prizadeval za razkrivanje zločinov komunizma v Sloveniji pred mednarodno javnostjo, saj je Slovenija eno največjih grobišč po drugi svetovni vojni.

Med člani akademije iz Slovenije med drugimi najdemo Franceta Bernika, Damjana Prelovška, Boštjana Žekša, Draga Jančarja, Milčka Komelja, Ludvika Toplaka, Vlada Dimovskega ter škofa Antona Jamnikain nadškofa Alojzija Urana, kardinala Franca Rodeta in d uhovnike Janeza Juhanta, Jožeta Kraševcater Alojzija Slavka Snoja.

Preberite tudi:

Zbornik o totalitarizmu v Sloveniji
Publicist dr. Boštjan M. Turk je izdal obsežno knjigo z naslovom Kota 101.