Globlji pogled v slovaško božično tradicijo razkrije raznolikost Slovaške, kjer velja: kolikor je vasi, toliko je različnih navad. Povsod pa se praznovanje začne 24. decembra, podobne so tudi jedi pri božični večerji.

Celoten članek si preberite v reviji Praznična.

Slovaška se deli na vzhodno, srednjo in zahodno. Ta raznolikost se lepo kaže v navadah ob praznikih, tudi v adventnem in božičnem času.

Že poimenovanje dneva pred božičem se razlikuje: Štedrý deň kot 24. december imenujejo Slovaki, je v različnih narečjih tudi Vilija ali Velija, kar izvira iz izraza vigilija, Dohviezdny deň, Pôstny deň, kar se nanaša na post, Kračún izhaja iz izraza kratek, pomeni pa, da gre za kratek dan, grkokatoliki pa božičnemu predvečeru pravijo Predvečer Gospodovega rojstva.

Na Slovaškem traja božično praznovanje kar tri dni. Vrh tega je sveti večer z božično večerjo, ki je najpomembnejši čas v letu, ko je vsa družina zbrana skupaj. Božičnemu dnevu sledi god sv. Štefana. Takrat se obiskujejo sorodniki, sosedje in prijatelji ter si zaželijo vse dobro.

Štedrý deň

Medtem ko dan pred božičem Slovenci še končujemo obveznosti v službi in nakupujemo darila, Slovaki že praznujejo rojstvo Božjega sina. Na Štedrý deň, kot 24. december imenujejo Slovaki, velja strogi post, to pomeni, da v prehrani ni mesa, in sicer do konca polnočne maše.

Priprave na ta dan potekajo že v adventnem času, ko družina do potankosti očisti in pospravi svoj dom. Mnoge družine kmalu po godu sv. Miklavža že postavijo in okrasijo božično drevesce. Ta navada je na Slovaško prišla v 19. stoletju, prej so se je otepali, saj so jo imeli za neslovansko. Prej so imeli Slovaki doma le sveže zelene vejice ali zeleno drevesce, obešeno nad mizo. Zdaj jih najdemo tudi pri neverujočih, večinoma se tudi na Slovaškem uporablja umetno drevo, pod katerega na skrivaj prinašajo darila, ki jih odprejo šele po večerji.

Kakor koli se Štedrý deň poimenuje, začne se že zjutraj. Na vzhodu države gospodinje vstanejo zelo zgodaj, tudi sredi noči, da bi do jutra spekle božične jedi za kolednike. Najstarejše pecivo je pogača iz nekvašenega testa, pozneje pa oblati. Med nemastne jedi so spadali kruhki z makom in kolači iz kvašenega testa z makom, orehi, smetano ali celo sirom bryndza. Glede na nadev so jih poimenovali makovníky, orechovníky, tvarohovníky in bryndzovníky.

Na zahodnem Slovaškem gospodinje ves dan pripravljajo božično večerjo, možje pa so zaposleni z okraševanjem doma in božičnega drevesa.

Glavna jed: krap

Vsi zbrani si za to priložnost oblečejo praznično obleko, da bi tako izrazili izrednost trenutka, ko se je rodil Jezus Kristus. Ko so vsi pri praznično okrašeni mizi, to je okrog 18. ure, se pozdravijo in stoje zmolijo. Nato se usedejo in začnejo s prvo jedjo: oblati z medom, ki simbolizirajo obilje, s česnom pa tudi zdravje. Ob tem pa nazdravijo z aperitivom (odrasli pijejo konjak ali drugo žganje). Ponekod po prvi jedi sledi kruh s soljo.

V večini slovaških družin na božični mizi ne manjka kapustnica, to je tradicionalna slovaška gosta juha iz kislega zelja in posušenih gob, včasih ji dodajo tudi klobaso, slive ali smetano. Glavna jed za božično večerjo pa je ocvrt krap, ki so ga prej nekaj dni hranili kar doma v kopalnici in je bil otrokom vir veselja. Zadnja leta krapa nadomeščajo z ocvrtim filejem.

Ob krapu jedo francosko krompirjevo solato s trdo kuhanimi jajci, majonezo in kumarami. Po večerji odpirajo darila, družina se druži pri božičnem drevesu, ob čemer si privoščijo sladke dobrote, kot so makov ali orehov kolač in motanec (svk. Trdelník), ter sadje.

O razlikah med običaji na vzhodnem, srednjem in zahodnem Slovaškem si preberite v reviji Praznična, kjer najdete rudi reportažo iz Muzeja jaslic na Brezjah, intervju z italijansko novinarko Antonello Napoli in Tomom Križnarjem ter veliko člankov na temo adventa, božiča in domačnosti.