Geslo letošnje nedelje Božje besede Kajti prav blizu tebe je beseda v nas prebuja željo, da bi se večkrat ustavili ob knjigi knjig, jo brali in premišljevali. V vsakdanjem hitenju je nemalokrat težko najti čas, ko pa navkljub vsemu vztrajam, odkrijem, da prinaša mir, umirjenost, trdnost in veselje.

Petkovo srečanje vseh, ki imajo radi Božjo besedo se je začelo z branjem Pridigarja in sveto mašo v preški cerkvi Janeza Krstnika, ki jo je daroval Marko Rijavec. FOTO: Tatjana Splichal

Ni druge, treba je začeti. Dobra spodbuda so tudi srečanja ob nedelji Božje besede po škofijah v okviru Bibličnega gibanja. Tako smo včeraj zvečer v dvorani pastoralnega doma v Preski prisluhnili Marku Rijavcu in razlagi Pridigarja. »Tu sem zato, da vas bom malo provociral« je spodbudil k sodelovanju vse, ki so prišli, da mu prisluhnejo. In uspelo mu je!

Jure Koželj, župnik v Preski in voditelj Bibličnega gibanja v Sloveniji je pozdravil in na kratko predstavil predavatelja Marka Rijavca. FOTO: Tatjana Splichal

Pridigar ne daje odgovorov

»Sveto pismo nam vzbuja vprašanja, ne odgovorov,« poda Rijavec dejstvo, ki nas spodbuja k aktivnemu branju. »Morali jih boste najti sami. To je odrasla vera.«

Tudi pridigar je tak. Ne daje odgovorov, je pa ogromno vprašanj o tem kdo je človek in kakšen je smisel njegovega življenja.

»Kdo zna prebrati to hebrejsko besedo?« [hebel] FOTO: Tatjana Splichal

Na začetku Pridigar izpostavi temeljni pojem – nečimrnost. V slovenščini je napuh in nekaj, kar je prazno. Nečimrnost v hebrejščini [hebel] pa pomeni nekaj hipnega, hitro minljivega, trenutnost. To je pojem okoli katerega se vse vrti v Pridigarju. Razumeti moramo, da je vse nečimrnost.

Knjige Marka Rijavca, v katerih boste bolje spoznali Sveto pismo, lahko naročite tudi prek spleta: TUKAJ. 

Kaj je potem smisel vsega?

Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda, da se muči pod soncem? Kaj je smisel vsega tega? »Odkrijem, da nimam pojma,« nam predavatelj pomaga vstopiti v razmišljanje. »Ampak v meni nekaj brbota: ›Nekaj mora biti, nekaj več je!‹ To spraševanje nas vodi na pot. In odgovor najdemo v tretjem poglavju Pridigarja: Človek nima pojma, ampak Bog je položil vanj večnost.«

K sodelovanju v pogovoru o sporočilu Pridigarja pritegnjeni vsi. FOTO: Tatjana Splichal

Človek ne more vse razložiti. »To človeku daje omejenost. In omejenost je ključna stvar. Zavem se svoje omejenosti – nisem Bog. Ne morem razložiti, ker nisem Bog. Če vemo, da nismo Bog, se reši glavni problem, ki ga imamo – hočemo namreč postati kakor Bog in vse se začne sesuvati, ko prestopimo svoje meje.

 Predavanju so udeleženci z zanimanjem prisluhnili. FOTO: Tatjana Splichal

Zakaj Bog postavi človeku mejo?

Tri knjige Marka Rijavca, ki so izšle pri založbi Družina, so dober pripomoček pri poglabljanju vsebine Svetega pisma. FOTO: Tatjana Splichal

Meja je nekaj, kar nas omejuje, je nekaj, kar nas identificira.

»Človek je ustvarjen po Božji podobi, ni pa Bog – je človek. Ampak ne pozabite: človek je definiran s svojimi mejami. Človek je [hebel], je kratkotrajen, ampak ni nič. Ko se tega zavemo, pravilno vrednotimo svoje življenje. Ko postavimo Boga za Boga in človeka za človeka, se stvari uredijo in je vse na svojem mestu.«

Predavatelj slikovito razlaga. FOTO: Tatjana Splichal

V 9. poglavju Pridigar izpostavi, da so dela vseh v Božji roki. Marko Rijavec pa zapisano na njemu lasten način poglobi: »To je tvoj delež. Ne moreš vsega razložiti, imaš pa svoj delež, ki ti pripada in si neumen, če ga ne vzameš. To je tvoj delež, vzemi ga in Bog se veseli tvojega dela. Ko Pridigar pride do tega spoznanja, razume, da človekova omejenost ni nekaj slabega. To je blagoslov, ker nimaš sposobnosti, da bi bil Bog. Imaš pa sposobnosti in darove s katerimi si lahko človek. In če to kar mi Bog daje zgrabim z obema rokama, pomeni, da sprejmem svojo vlogo in sprejmem tudi kdo sem.«

Vse je le sapa – Rijavčeva razlaga Pridigarja v prvi od knjig iz Zbirke Magnificat pri Založbi Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Pridigar nas nagovarja, da bi iz mnoštva minljivih reči znali izbrskat kar ostane, oz. kar je večno, kar je bistveno in zaradi česar se je potrebno truditi in tudi zastaviti svoje življenje, bi na kratko lahko povzeli skupaj z Markom Rijavcem Pridigarja.

Kdo je srečen?

V zaključnem delu petkovega predavanja Rijavec odgovori na vprašanje: Kdo je srečen? »Ni srečen tisti človek, ki veliko ima, ampak tisti, ki malo potrebuje. Srečen je človek, ki ve, da je na svojem mestu in mu Bog daje vse, kar potrebuje za svoje življenje. Srečen je človek, ki se zaveda svoje obdarovanosti in ljubljenosti. To je dobro vedeti, kjer je vse hitro minljivo, da bi razumeli, da je tudi minljivost, dar od Boga, zaradi katerega je človek človek. Naša naloga pa je sprejeti s tem kar ste slišali in kar se dogaja: Vse je le sapa. Če boste to sprejeli, boste dobro živeli.«

Ko se človek zave svoje omejenosti in obdarovanosti, se ustavi in čudi vsemu lepemu. Visoka pesem nas spodbuja k čudenju – več pa v razlagi Visoke pesmi v drugi knjigi Zbirke Magnificat Kako si lepa!