Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, bogoslovci že tradicionalno pripravijo v ljubljanski stolnici akademijo na čast Mariji. Scenarij za letošnjo akademijo, naslovili so jo Po Mariji k Jezusu, je pripravilo osem bogoslovcev tretjega letnika ob sodelovanju semeniškega zbora in seveda pomoči in molitveni bližini vseh 50 bogoslovcev, ki so v letošnjem letu vpisani v šest letnikov bogoslovja. Pred akademijo je nadškof Stanislav Zore v semeniški kapeli pet bogoslovcev prvega letnika sprejel v Marijino kongregacijo, ob tej priložnosti so prvič oblekli črno dolgo duhovniško obleko talar.

Bogoslovci so prihajali in odhajali, pobožnost do Marije je ostala

Ker bo v prihajajočem letu minilo 300 let formacije bogoslovcev v Semenišču na Dolničarjevi v Ljubljani, so se na akademiji z besedo in pesmijo spomnili misli velikih mož, ki so izšli iz semenišča: od glasbenikov kot so Blaž Potočnik, Matija Tomc, Stanko Premrl, do mojstrov besed kot so Finžgar, Jalen, Cigler … in virtuozov s čopičem kot je bil Kregar. Pripovedovalec: »Oh, koliko se je v teh letih spremenilo ..., toliko različnih dogodkov se je zvrstilo, nepregledno veliko ljudi je prestopilo prag Semenišča ... Bogoslovci so prihajali in odhajali, vodstvo se je menjalo ..., a vendar, nekaj pa je zmeraj ostajalo – pobožnost do naše Matere Marije, ta ..., ta je ostajala; vsi rodovi so zatekali k njenemu varstvu in priprošnji, ki je pred Božjim obličjem vsemogočna.« Ob povezovanju bogoslovca so brali misli nekdanjih spiritualov in škofov, misli škofa Barage, tudi nekdanjega semeniščnika, pa je bogoslovec prebral kar iz prižnice; del akademije pa je bil film s spomini in pričevanji treh nekdanjih voditeljev bogoslovja: Franceta Oražma, Rafka Valenčiča in Metoda Piriha. Ob sklepu akademije je pet bogoslovcev kleče pred Marijo zapelo Magnificat, zbrane v do zadnjega kotička polni ljubljanski stolnici pa je nagovoril in zmolil posvetilno molitev nadškof Stanislav Zore.

Akademijo je ob spominjanju velikih mož, ki so se kalili v ljubljanskem semenišču v tristo eltih, domiselno povezoval bogoslovec Marko Mrlak.



Prihod in odhod Marijinega kipa pred oltar je zbor bogoslovcev pospremil s pesmijo.


Nadškof Zore: »Brezmadežnost pomeni svobodo. Brezmadežnost je brezgrešnost«

»Kaj še dodati vsem tem lepim besedam, ki so nam jih bogoslovci razgrnili iz bogate zakladnice tistih, ki so v semenišču živeli v teh tristo letih?« je začel nadškof nagovor in se vprašal, kaj pravzaprav Brezmadežna je? »Ko razmišljam o tem čudovitem božjem daru, dokazu božje ljubezni, božje sklonjenosti k človeku, božjega upoštevanja človeka, vedno znova odkrivam odtenke, ki so presenetljivi.« Brezmadežnost, je dejal nadškof, pravzaprav pomeni svobodo. Brezmadežnost je brezgrešnost. »Nekdo, ki je brez greha, ni zaprt vase. Ni sebičen. Nekdo, ki je brez greha, se ne počuti ogroženega, ne gradi okoli sebe ne zidov ne okopov, ampak odpira prostor za srečo. Zato Brezmadežna, ona, ki je bila po božji previdnosti obvarovana slehernega madeža greha, ta božji dar Jezusa Kristusa, svojega edinega sina, ne zadržuje zase. Ga nima za svojega, čeprav ga ljubi, kot mati ljubi otroka.« nadškof je nadaljeval, da je Marija šla s sinom pod srcem k Elizabeti in tam zapela slavospev Moja duša poveličuje Gospoda. Pot podarjanja Marije se je po besedah nadškofa nadaljevala prav na Kalvarijo. »Tudi tam ga daruje, ker je takšna Očetova volja. V to Očetovo voljo je privolila na začetku, ob povabilu, ki ji ga je prinesel angel.« Naj bo to, dragi bratje in sestre, je zbrane povabil nadškof, »tudi za nas povabilo, da bomo velikodušni, da svetega ne bomo nikoli zadrževali zase. Hkrati da tega tudi nikoli ne bomo vsiljevali drugim. Da bomo v svobodi božjih otrok, v svobodi tistih, ki so odrešeni v Jezusu Kristusu, Jezusa, evangelij, našo nebeško mater Marijo vedno ponujali vsem ljudem. Veseli, če bodo to sprejeli. In ne užaloščeni ali razočarani, če tega ne bodo sprejeli. Naj nam Marija, vsa čista, vsa sveta, vsa brezmadežna, pomaga do te prostosti srca, do te prostosti duha, ki jo potrebujemo vsak dan in ki jo tako potrebuje svet.«

Kleče pred Marijinim kipom so bogoslovci zapeli Magnificat.


Semeniški zbor vodi stolni organist Gregor Klančič.


Zadnja pesemTebi, Brezmadežna je zazvenela drugače. Skladbo duhovnika in pevca Saša Mugerlija so bogoslovci zapeli ob spremljanju kitare.