V NUK so bili razstavljeni izvirniki štirih najstarejših zapisov v slovenskem jeziku, poleg Brižinskih spomenikov tudi Celovški (Rateški) rokopis, Stiški rokopis (ki ga hrani NUK in katerega faksimile je tudi že v dveh izdajah izdala založba Slovenska knjiga) in Čedadski (Černjejski) rokopis.

Prvi ohranjeni zapis slovenskega besedila iz 10. stoletja

Brižinski spomeniki so prvi ohranjeni zapis slovenskega besedila iz 10. stoletja in hkrati najstarejši ohranjeni dokument v slovenskem oziroma v katerem koli drugem slovanskem jeziku v latinici. Že dvesto let so velika tema lingvistike, historiografije in literarne vede. Besedila imajo lastnosti vrhunskih klasičnih besedil, ne le slovenske, temveč tudi evropske srednjeveške kulture.

Tako staro in tako edinstveno besedilo je vselej nekakšen enigmatični oreh, dragoceno zrno, ki marsikaj odkriva in še več skriva. Tudi zato so tako slavljeni in vznemirljivi. Špekulacijam o kraju in času njihovega nastanka, o vsebinskih, jezikovnih, paleografskih in drugih lastnostih in pomenih ni videti konca. Še zmeraj so možna nova branja ali celo odkritja srednjeveške listinske ali druge dokumentacije, ki bi lahko razsvetlila njihov nastanek ali vsaj pokazala na še neznane konotacije.

Približati Brižinske spomenike ljudem

Leta 1992 je založba Slovenska knjiga v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti izdala prvo izdajo popolnega faksimila Brižinskih spomenikov in obsežen znanstveni zbornik, v katerem so zajeli vse dotedanje vedenje o teh prvih zapisih v slovenskem jeziku. Slovenska knjiga je pripravila natančen faksimile spomenikov in celoto založila v 1999 oštevilčenih izvodih. Izdaja je bila že pred leti razprodana.

Z drugo izdajo faksimila Brižinskih spomenikov je založba ta prvi zapis v slovenskem (ali sploh katerem koli slovanskem jeziku v latinici) približala širšemu krogu zainteresiranih. Zato to ni znanstvena izdaja, temveč ji je priloženo krajše strokovno besedilo o zgodovini in pomenu Brižinskih spomenikov, napisal ga je Mihael Glavan. Nekaj besed o faksimiliranju je napisal urednik izdaje dr. Martin Žnideršič. Faksimilu je dodan tudi prevod vseh treh spomenikov v sodobno slovenščino.

Izvirnik fotografiran v Bavarski državni knjižnici v Münchnu

Izvirnik Brižinskih spomenikov so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja posebej za faksimile fotografirali v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. Ker so spomeniki na dveh mestih uvezani v obsežen latinski kodeks, ki ga, zaradi vrednosti, ni bilo mogoče razvezati (pa tudi stroški razvezave in vnovične vezave bi bili preveliki), so bile strani fotografirane neposredno iz kodeksa. Zato je reprodukcija posameznih folijev v hrbtu približno dva milimetra ožja od izvirnika, a to na velikost pisanega besedila ne vpliva in je reproducirano v razmerju 1 : 1. Reprodukcijo in tisk faksimila je opravila tiskarna Akademische Druck- und Verlagsanstalt iz Gradca. Zdaj je to tiskarna Print & Art Faksimile GmbH, ki je s takratnih predlog tudi tiskala drugo izdajo faksimila.

Pravila faksimilov

Za izdajanje faksimilov veljajo danes v svetu določena pravila, ki jih taka izdaja mora izpolnjevati. Format listov mora biti enak formatu izvirnika oziroma mora biti vsaj reprodukcija popisanega dela strani (»zrcalo«) v razmerju 1 : 1. Izvirnik je treba reproducirati tak, kot je danes. To pomeni, da morajo biti reproducirane tudi morebitne prazne strani ali prazni foliji. Skrbno je treba reproducirati tudi vse morebitne poznejše pisne pripombe na rokopisu, kot tudi različne žige, packe in podobno. Če so npr. posamezni listi izvirnika v desnem spodnjem robu umazani od listanja, se reproducirajo tudi ti madeži. Porezava posameznih listov mora biti enaka kot v izvirniku. Pergamentni listi namreč navadno niso ravno porezani. Pri reprodukciji barv (zlasti pri faksimilih iluminiranih izvirnikov) so zahteve še posebej visoke. Barve morajo biti, kolikor je le mogoče doseči z današnjimi teh­ničnimi sredstvi, kar najbolj zveste iz­virniku, tako da zadostijo tudi zahtevam po znanstvenem preučevanju umetniških značilnosti.

Digitalno sliko prenesejo neposredno na tiskarsko ploščo

Od časa, ko je nastala prva izdaja faksimila Brižinskih spomenikov, je tehnologija zelo napredovala, tako da danes izvirnike reproducirajo s posebnimi digitalnimi kamerami (in jih ni treba več razvezati) in nato digitalno sliko prenesejo neposredno na tiskarsko ploščo. To omogoča tudi natančno prekrivanje štirih osnovnih barv, v katerih se tiska, še posebej pa zlate in srebrne barve, ki ju skoraj vedno najdemo v iluminiranih rokopisih.

Faksimile Brižinskih spomenikov.

Spremna brošura O Brižinskih spomenikih na 24 straneh

Obravnavani faksimile ima vse lastnosti izvirnika. Listi so posamezno in nepravilno obrezani, tako kot so ohranjeni v kodeksu. Izvirnik ima pet folijev: 78, 158, 159, 160 in 161. Iz knjigoveških razlogov so v faksimilirani izdaji dodali en list, potiskan kot pergament, ki ga v izvirniku ni. Na njem je natisnjen kolofon faksimila. Vsebina v ročno izdelani šatulji je naslednja: 12 strani faksimila Brižinskih spomenikov ter spremna brošura O Brižinskih spomenikih na 24 straneh.

Ivo Žajdela, Faksimile Brižinskih spomenikov, Demokracija, 19. 8. 2004