Ženski komorni zbor Čarnice bodo s sakralnima koncertoma v Novem mestu in Ljubljani stopile v deseto leto delovanja. Na koncertu v cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu bodo 25. marca pod dirigentskim vodstvom Stojana Kureta izvedle pri nas redkeje izvajano Misso brevis, sodobno, minimalistično, nekonvencionalno kratko mašo za visoke glasove ob spremljavi orgel, v kontrastni sopostavitvi s Pergolesijevo baročno mojstrovino Stabat mater, eno najlepših uglasbitev te srednjeveške sekvence za postni čas. Koncert bodo ponovile naslednji dan, 26. marca, v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.

Maša za visoke glasove

Misso brevis je Britten – letos se spominjamo 100-letnice njegovega rojstva – napisal za visoke glasove ob spremljavi orgel. Navdušili so ga nenavadno čisti in močni glasovi deškega zbora Westminstrske katedrale, kajti bil je navajen na mehkejši zvok, značilen za anglikansko zborovsko tradicijo. Vokalni del dopolnjuje zanimivo izpostavljena, skorajda solistično napisana orgelska spremljava.

Maša vsebuje 4 stavke (brez Credo, ki se je v uglasbitvah pogosto opuščal) in je namenjena tako liturgiji kot koncertnim izvedbam. Odločen začetek v Kyrie takoj predstavi značilno deklamacijsko linijo vsakega od treh glasov. Gloria v drznem in živahnem slogu, v nekonvencionalnem sedemosminskem taktu, dopolnjuje v besedilu izraženo veselje. Fraze v Sanctusu oponašajo zvonove, medtem ko Benedictus kaže čisto nedolžnost skozi duet solov v kanonu. Agnus Dei se vrne v temačno vzdušje Kyrie in ga še dodatno stopnjuje z basi v pedalih orgel, ki so kontrast ostrim disonancam v vokalih. Dinamično naraščanje iz pianissima v forte prepričljivo ponazarja človeško tesnobo in muke, dokler se ne izteče v zaključni decrescendo, skoraj šepetanje.

Stabat Mater in Marijino trpljenje

Pergolesijeva Stabat mater velja za eno temeljnih del t. i. stare glasbe in eno najlepših uglasbitev te srednjeveške sekvence za postni čas, ki govori o Marijinem trpljenju pod Kristusovim križem. Skladatelj jo je napisal tik pred smrtjo in jo, skupaj s prvo komično opero v zgodovini glasbe La serva padrone, štejemo med eno njegovih najboljših in najpopularnejših del.

Srednjeveška sekvenca za postni čas Stabat Mater govori o sočustvovanju z žalostjo božje Matere ter o »sedmero mečih«, ki so ji po Simeonovi prerokbi presunili srce. V svoji zgodovini je doživela številne uglasbitve. Leta 1736, nedolgo zatem, ko je katoliška Cerkev 1727 uradno uvedla praznik sedmerih Marijinih žalosti, pa je nastala najslavnejša med njimi – kantata G. B. Pergolesija. Zaradi nenehne razpetosti med poloma svetlega in tragičnega je Stabat Mater kompleksno in še vedno priljubljeno delo.

Kdo so ČarniCe?

Ženski komorni zbor ČarniCe je bil kot vokalna skupina ustanovljen leta 2003. Zasedbo so ustanovile pevke, ki so pele v APZ Tone Tomšič pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, njihova posebnost pa je projektno delovanje z različnimi dirigenti. Ponosne so na 10 odmevnih projektov, 4 izdane zgoščenke ter absolutno zmago na državnem tekmovanju Naša pesem leta 2010. Pomemben del njihovega delovanja predstavlja izvajanje novitet, večkratno sodelovanje s Slovenskim komornim zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije ter snemanja za arhiv RTV Slovenija. V jubilejnem, 10. letu delovanja dirigentsko palico ponovno predajajo maestru Stojanu Kuretu, lanskemu nagrajencu Prešernovega sklada, ki jih je umetniško najbolj zaznamoval.

Danes v zboru prepeva od 16 do 24 pevk, ki izhajajo iz najrazličnejših koncev Slovenije – od Trsta do Rogaške Slatine, od Tolmina do Ribnice, iz večjih mest in majhnih slovenskih krajev. Med njimi so pravnice, ekonomistke, slavistke, anglistke, francistke, rusistke, biologinje, muzikologinje, psihologinje, etnologinje, strojnice, gradbenice, arhitektke, farmacevtke in veterinarke. Študentke, uslužbenke in samostojne podjetnice, samske in poročene, gospodinje in matere z enim, dvema, tremi, štirimi ali petimi otroki. Popolnoma pisana ženska druščina – z eno veliko ljubeznijo – zborovsko glasbo.

Gostje koncerta

»Naše vodilo pri izboru programov in glasbenikov je ohranjanje kulturne dediščine in promocija slovenske ustvarjalnosti – skladateljev, zborovodij, instrumentalistov, pevcev,« pravijo pevke. Zato so za sakralni postni koncert medse povabile obetavne soliste. Nuška Drašček Rojko, ki smo jo doslej poznali kot odlično izvajalko popa in jazza, se uveljavlja tudi kot izvrstna operna pevka. Med drugim je lani sodelovala na koncertni turneji z Ano Netrebko in Orkestrom Slovenske filharmonije. Mateja Praprotnik Blumauer, ki zaključuje študij sakralne glasbe, je v SNG Maribor pravkar debitirala v operi Carmen. Obe študirata petje pri prof. Matjažu Robavsu. Komorni godalni orkester Mladi ljubljanski solisti sestavljajo nadarjeni instrumentalisti, ki svoje znanje nadgrajujejo na uglednih glasbenih ustanovah doma in v tujini. Klemen Karlin pa je organist, ki kot solist večkrat nastopa z Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV Slovenija ter vzgaja nove rodove orglavcev v glasbenih šolah v Škofji Loki in v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.


Foto: arhiv Čarnice