Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe vsako leto prihaja med bralce s paketom raznovrstnih knjig za vse generacije. Tradicija knjižnega daru nas vsako leto znova spomni, da je slovenska knjiga nekoč pomembno povezala slovenski živelj in da je tudi danes knjiga najlepše darilo.

Redna zbirka za leto 2026 vsebuje Mohorjev koledar 2026, roman Ivane Vatovec Med jatami senc, knjige dr. Aleša Mavra Kako je misleči človek hodil skozi čas, dr. Andraža Arka Svetniki na filmskem platnu ter Ivana in Marjane Esenko Zelene urice.

Mohorjev koledar 2026 vstopa v 168. leto izhajanja

Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2026 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Mohorjev koledar 2026 vstopa v 168. leto izhajanja in se kot vsakoletna knjižna izdaja tako ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.

Velika imena, ki so s svojim delom zaznamovala slovenstvo

Prispevki v Mohorjevem koledarju 2026 so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.

Leto 2026 je posvečeno velikemu dramatiku Ivanu Cankarju, zato so uvodni esej posvetili njemu, pod naslovom Ivan Cankar, optimist posebne sorte ga je napisal Igor Grdina. V obzorjih časa in prostora pod naslovom Zahod Zahoda Žiga Turk razmišlja o krizi zahodne civilizacije. Pod naslovom Ignoriranje človeka Bojan Žalec piše o vplivu umetne inteligence na človeka in človeštvo.

V kolesu zgodovine se Aleš Maver 1.150 let od smrti spominja skrivnostnega kneza Koclja sprašuje, kakšen mednarodni pečat še danes nosi naša karantanska zgodovina.

V obzorjih časa in prostora pod naslovom Zahod Zahoda dr. Žiga Turk razmišlja o krizi zahodne civilizacije.

Ob obletnicah so prikazali vrsto osebnosti

Marija Počivavšek je pod naslovom Trgovec, podjetnik, vizionar (ob 150. obletnici rojstva) osvetlila znamenitega celjskega trgovca Rudolfa Stermeckega (1876–1957). Med obema vojnama je v središču Celja vodil veletrgovino Stermecki. Komunistični režim ga je 4. januarja 1946 v procesu proti trgovcem »obsodil« na deset let zapora, zaplembo celotnega premoženja in izgubo državljanskih pravic; Miloša Pšeničnika in Franca Dobovičnika celo na smrtno kazen in so ju umorili. Ukradeno veletrgovino, eno najmodernejših v Jugoslaviji, so poimenovali v Ljudski magacin, kar bi lahko prevedli v komunistično skladišče.

Rudolf Stermecki (1876–1957) je med obema vojnama v središču Celja vodil veletrgovino Stermecki. Vir: Muzej novejše zgodovine Celje

Ledinska imena kot del nesnovne kulturne dediščine

Mineva sto let od evharističnega kongresa v Chicagu (1926), ki so ga obiskali tudi Slovenci. O tem dogodku piše zgodovinar Bogdan Kolar. Mineva tudi sto let od ustanovitve koroškega tednika Nedelja, o tem pod naslovom V ospredju so zgodbe, ki dajejo upanje piše urednica sedanje Nedelje Mateja Rihter. Zanimiv je prispevek slavistke Ljudmile Bokal Ledinska imena kot del nesnovne kulturne dediščine.

Ob 300. obletnici rojstva je Marko Motnik prikazal Frančiška Ksaverja Križmana (1726–1795) in mit o slovenskem orglarstvu. Sto let po smrti skladatelja Antona Foersterja praznuje 50-letnico obstoja po njem poimenovan ljubljanski pevski zbor, o njem piše Rado Čuk. Sledi še prispevek Marka Motnika o skladatelju Antonu Foersterju (Narodna pripadnost, glasba in kulturna dediščina).

Od Radoslava Razlaga do Zofke Kveder

Mira Delavec Touhami je napisala več portretov: ob 200. obletnici rojstva o Radoslavu Razlagu (Prvi slovenski deželni glavar Kranjske), ob 100. obletnici smrti literata Frana Detele (Ustvarjalec s posluhom za človeške zgodbe), ob 150. obletnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja (Popolnitev bodi moj edini vzor), ob 100. obletnici smrti najpomembnejšega ustvarjalca slovenske moderne in avantgarde Srečka Kosovela (Srečko Kosovel med kraško liriko in avantgardnimi Integrali), ob 100. obletnici smrti pisateljice Zofke Kveder (Glas ženske pokončnosti in svobode duha), ob 100. obletnici rojstva pesnika Lojzeta Krakarja (Romanje med temo in svetlobo) in ob 100. obletnici rojstva igralke Ivanke Mežan (Ena največjih igralk svoje generacije).

Edina, a pomenljiva dediščina dr. Janeza Zdešarja

Irena Stramljič Breznik je ob 100. obletnici rojstva napisala portret jezikoslovca akademika dr. Jožeta Toporišiča. Ferdinand Šerbelj je napisal portret sopotnika slovenske moderne slikarja Ferda Vesela. Jože Planinšek je ob 100. obletnici rojstva pričevalca o komunističnem uničevalnem taborišču na Teharjah napisal prispevek Edina, a pomenljiva dediščina dr. Janeza Zdešarja. Andrej Šalehar je prikazal spominske plošče čebelarjem, postavljenem od leta 2011 do 2019.

Rok Pogačnik je napisal spominski zapis o tem, kako je bil duhovnik na turistični ladijski velikanki križarki. Peter Zupanc piše o Kitajski, češ, da se nam je ni treba bati. Objavili so spominski zapis Milana Matosa na demokratizacijo Slovenije Novi časi – svež veter upanja in sprememb.

Milan Jazbec je prispeval dva prispevka: razmišljanje Slovenski literarni junak Martin Krpan kot prototip diplomata, pod naslovom V labirintih diplomacije in politike je napisal portret diplomata Bogumila Vošnjaka (1882–1955.

Rok Pogačnik je napisal spominski zapis o tem, kako je bil duhovnik na turistični ladijski velikanki križarki. Foto: Ivo Žajdela

O medosebnih odnosih, ki so lahko zdravilo za marsikateri križ

Pod naslovom V preseganju sebe in s pogledom vate Darja Kalamar Frece piše o partnerskih odnosih v luči logoterapije. Marko Pišljar je ob sprejemanju zakonodaje, ki omogoča samomor s pomočjo napisal prispevek Človek ima vrojeno skrb za svoje življenje. Nemo žalovanje je naslov prispevka Andreje Rustja o življenju, ki se ustavi pred rojstvom. O sestavinah medosebnih odnosov, ki so lahko zdravilo za marsikateri križ v življenju, piše Ana Miletič Herič. Kristina Cencič je prispevala zapis Po poteh svetega Frančiška do notranjega miru.

Dr. Edvard Kovač je napisal prispevek o zadnjih dveh papežih. Foto: Ivo Žajdela

Od smrti svetega Frančiška mineva 800 let

Edvard Kovač je napisal portret o zadnjih dveh papežih. Igor Salmič je prispeval zapis Od smrti svetega Frančiška mineva 800 let (1226). V harmoniji besede bo bralca pobožalo tudi nekaj pesmi in proznih besedil, avtorji so: Bina Štampe Žmavc, Peter Orešnik, Rudi Mlinar, Mira Delavec Touhami, Srečko Lampret, Pavle Jakop in Gregor Čušin. Tone Gorjup je v strnjeni besedi in sliki prikazal dogajanje v krajevni Cerkvi. Andrej Arko je napisal kratke portrete o znanih osebah, ki so umrle v zadnjem letu. Saška Ocvirk je dodala dogodke v Sloveniji in po svetu.

Na koncu so v kratkih pregledih zbrali pomembne dogodke v vseh treh Mohorjevih družbah, avtorji so Tanja Ozvatič, Karl Hren in Franc Kelih ter Marko Tavčar in Danijel Devetak.