V naši državi se je pred letom dni začelo uvajanje prostovoljnega cepljenja proti raku na materničnem vratu. Kot poročajo na spletni strani http://www.24kul.si/, pa je Evropsko združenje za boj proti raku materničnega vratu pred časom pričelo z zbiranjem enega milijona podpisov za uvedbo učinkovitih presejalnih programov za preprečevanje tovrstnega raka.

Omenjena peticija je spodbudna in smiselna z vidika preprečevanja te (smrtonosne) bolezni, ki je v svetu drugi vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. Obenem pa morebitno preventivno cepljenje proti raku na materničnem vratu odpira tudi nekatera strokovna in etična vprašanja. To se še posebej kaže v povezavi s predlogi, da bi v Sloveniji uvedli obvezno in vsesplošno cepljenje proti humanimi papiloma virusi (HPV), ki lahko povzročajo hujše predrakave spremembe in kasneje raka materničnega vratu.

HPV je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen, ki jo sestavlja več kot sto podtipov, od tega trideset takšnih, ki povzročajo rak na materničnem vratu. Običajno se širi preko telesnega stika in spolnih odnosov. V večini primerov okuženi ne kažejo nobenih simptomov, pri nekaterih pa se lahko pojavijo predrakave celice. V osemnajstih mesecih se 70% okuženih uspešno ubrani bolezni zaradi uspešnega delovanja lastnega imunskega sistema; v dveh letih pa ta odstotek naraste na 90%. Mlajša ko je oseba, hitreje se imunski sistem odzove in prepreči obolenje.

Vendar HPV lahko vodi tudi v nastanek raka na materničnem vratu. Okužba s HPV je namreč najpogostejši vzrok takšnega raka. Glavni način za preprečevanje okužbe s HPV je preprečevanje stika z okuženimi osebami. To je mogoče doseči z odpovedjo tveganim oblikam spolnih odnosov. Spolnost v zakonu, zvestoba in vzdržnost pred zakonom oz. izven zakona, so najboljši načini za preprečevanje okužbe. To je seveda mogoče, v kolikor sta si zakonca zvesta in v kolikor nista predhodno okužena s HPV.

Cepljenje proti HPV vključuje uporabo novega cepiva z imenom Gardasil. Čeprav je to prvo cepivo proti virusom, ki lahko povzročijo nastanek raka na materničnem vratu, je potrebno vedeti, da to cepivo ne preprečuje okužbe z vsemi vrstami HPV. Zdravniki danes govorijo o več kot tridesetih podtipih, od tega petnajstih potencialno najbolj tveganih. Omenjeno cepivo pa preprečuje razvoj okužbe pri samo štirih podtipih.

Velike pomisleke vzbuja tudi vprašanje, ali je omenjeno cepivo res varno za mlada dekleta. Ameriški narodni inštitut za rakava obolenja poudarja, da naj bi bilo omenjeno cepljenje učinkovito samo v času prvih štiri let.

Ob vsem tem je potrebno poudariti, da se v svetu pojavlja vedno več opozoril na negativne stranske učinke Gardasila. Po nekaterih raziskavah se je približno 60% vseh tistih, ki so prejeli to cepivo, soočalo z negativnimi učinki, kot so npr. glavobol, vročina, slabost, omotica, bruhanje, driska in mišični revmatizem. Prav tako raziskovalci domnevajo, da lahko obstaja povezava med cepljenjem in večjim tveganjem za prirojene napake pri novorojenih otrocih pri materah, ki so bile cepljene. Na spletni strani ComeLook.org pa so objavljeni celo dokumenti o enainsedemdesetih primerih smrti in 18.000 nezaželenih stranskih učinkih samo v ZDA.

Iz teh razlogov je zaskrbljujoče, da tudi v Sloveniji nekateri zagovarjajo vsesplošno cepljenje deklet v starosti od enajst do štirinajst let, ne da bi se prepričali, kakšne so lahko dolgotrajne posledice cepljenja. 11.000 žensk, na katerih so v zadnjih letih klinično preizkusili cepivo, je še vedno dosti premalo za utemeljeno govorjenje o varnosti in uspešnosti cepiva.

Vedno več strokovnjakov tudi poudarja, da je dolgoročno dosti uspešnejša primerna spolna vzgoja, ki zmanjšuje tveganje za tovrstno okužbo, ter preventivni zdravniški pregledi. Ravno uvedba preventivnih pregledov je v zadnjih treh letih število obolelih za rakom na materničnem vratu zmanjšalo za več kot dve tretjini. Preventiva je tudi veliko cenejša kot npr. enkratno cepljenje, ki stane 354 eurov in ki za štiri leta omogoča le zaščito zoper 4 podtipe HPV.

Nihče ne zanika, da je cepljenje lahko koristno in smiselno, vendar je uvedba obveznega cepljenja lahko tudi problematična. Samo starši oz. žene in dekleta sama so tista, ki se lahko odločajo za tovrstno cepljenje. Prisila ustanov ali zdravnikov v demokratični državi ne more biti sprejemljiva. Hkrati pa enkratno cepljenje niti ni jamstvo, da ne bo prišlo do okužbe s kakšnim drugim podtipom HPV, vseeno pa lahko mladim daje lažen občutek varnosti in jih obenem spodbudi, da še prej vstopijo v prezgodnjo spolnost in s tem postanejo še bolj dovzetni za spolno prenosljive okužbe ter nezaželeno nosečnost.