Po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona bo ta odločitev prispevala k večji prepoznavnosti in turistični promociji kulturne dediščine v Mestni občini Koper.

Najvišja stopnja varstva za enega ključnih simbolov istrske dediščine

»Cerkev svete Trojice v Hrastovljah je neprecenljiv del naše skupne kulturne dediščine in eden najmočnejših simbolov istrske dediščine,« je poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko in dodala, da je sedaj zagotovljena najvišja stopnja varstva celotnega spomeniškega sklopa  – od znamenitih fresk do taborskega obzidja. »To je tudi jasen signal, da je skrb za kulturno dediščino vlaganje v znanje, spomin in prihodnost,« je dejala.

Ob obisku obalno-kraške regije je vlada, na pobudo koprske občine, sprejela odlok o razglasitvi cerkve, poroča STA. Piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v utemeljitvi poudarila izjemno arhitekturno zasnovo in ohranjene gotske poslikave.

Cerkev stoji v Hrastovljah že vsaj od leta 1480. FOTO: Ivo Žajdela

Srednjeveške freske so slikarski zaklad, ki presegajo čas

Kot so zapisali na spletni strani Ministrstva za kulturo, je cerkev »izjemna dominanta v istrski krajini in prepoznaven del prostora Rižanske doline,« ter dodajajo, da so freske »najobsežnejša slikarska celota srednjega veka v Sloveniji z izjemno pripovednimi in ikonografsko zanimivimi prizori, ki vključujejo cikel Stvarjenja sveta in dela prvih staršev, alegorične upodobitve mesecev ter znameniti Mrtvaški ples«.

Cerkev bo tudi v prihodnje služila sakralni rabi, obenem pa bo z upoštevanjem varstvenih pogojev dostopna obiskovalcem in predstavljena širši javnosti. Kot so zapisali na ministrstvu, poslikave tako niso zgolj umetniško delo, »temveč nosijo tudi močno didaktično sporočilo«. 

Notranjost cerkve poslikana s freskami. FOTO: Tatjana Splichal

Mrtvaški ples

Poslikave v cerkvi so delo mojstra Janeza iz Kastva, ki se je leta 1490 na severni steni podpisal v glagolici in latinici. Cerkev na tem mestu stoji že vsaj od leta 1480 in je skozi stoletja ohranila skoraj nespremenjeno podobo, prav tako pa jo obdaja eno najbolje ohranjenih protiturških taborskih obzidij iz 16. stoletja v Sloveniji.

Janez je v tistem času – skupaj s sodelavci – s freskami prekril skoraj celotno notranjost cerkve, od sten in arkad do stebrov. Med številnimi upodobitvami najbolj izstopa znameniti Mrtvaški ples, ki cerkvi daje edinstveno in prepoznavno ikonografsko podobo.

Mrtvaški ples. FOTO: Ivo Žajdela