Prvo berilo: Božja beseda preroku ne da miru, Jer 20,7–9;
Ps 63;
drugo berilo: Tudi telesno življenje naj bo daritev, Rim 12,1–2

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,21–27)

Tisti čas je Jezus začel svojim učencem razodevati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen. Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.

Video razlaga za otroke

V zahtevnih razmerah

Piše: Jure Sojč

Znanstveniki danes z velikim zanimanjem preučujejo ekstremofile, drobne organizme, ki živijo tam, kjer večina živih bitij propade. Nekateri uspevajo v vreli vodi, drugi v ledenem mrazu, zelo kislem ali slanem okolju. Med njimi je tudi arheja z nenavadnim imenom Pyrolobus fumarii, katere ime spominja na ogenj in dimnik. Živi ob podmorskih hidrotermalnih vrelcih in najbolje uspeva pri temperaturi okoli 106 stopinj Celzija. Njeni termostabilni encimi so zanimivi tudi za biotehnologijo. Bitje, ki je prilagojeno razmeram, v katerih bi druga propadla, lahko tako človeku odpre nove možnosti.

Tudi Jezus danes svoje učence pošilja v nekakšno »ekstremno okolje«. Ne med visoke temperature ali led, ampak med ljudi. Tudi tam razmere niso vedno prijazne. Ne pošilja jih samo tja, kjer jih bodo vsi sprejeli, ampak med različne ljudi, med katerimi bodo tudi takšni, ki jih bodo zavrnili. Nekateri jih bodo, kakor smo lahko slišali ob prazniku Marijinega vnebovzetja, razglasili celo za »hudičevo seme«. Takšne besede kažejo, kako hitro lahko tudi govor o ljubezni postane orožje za obsojanje drugega. Tako kot ekstremofili pokažejo svojo osupljivo trdoživost prav v zahtevnih razmerah, tudi Jezusovi učenci svojo zvestobo najgloblje izpričajo takrat, ko je najtežje.

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Naša zvestoba postane blagoslov

Morda bi si želeli živeti vero tam, kjer bi bilo vse naklonjeno evangeliju. Toda resničnost je pogosto drugačna. Družina, služba, šola ali širša družba niso vedno kraji, kjer je lahko živeti vero. Včasih naletimo na posmeh in nerazumevanje. Prav tam nas Gospod kliče, naj ostanemo njegovi učenci. Kristjan ni poklican, da išče popolne razmere za vero, ampak da ostane zvest tudi tam, kjer vera naleti na odpor.

Bog tudi v najtežjih okoliščinah oblikuje učence, ki prinašajo upanje za druge.

Ekstremofili nas učijo še nečesa. V zahtevnih razmerah se razkrijejo njihove posebne sposobnosti. Podobno tudi vera ne dozori predvsem takrat, ko gre vse gladko. Prav v preizkušnjah lahko po nas močneje deluje Božja milost. Zato Jezus učencev ne pošilja, da bi zgolj »preživeli« svet. Pošilja jih, da bi vanj prinašali mir in upanje. Naša zvestoba Bogu lahko postane blagoslov za družino, sodelavce in vse, ki jih srečujemo. Vera, ki ostane živa v težkih razmerah, postaja dar za druge.

Ko se bomo ta teden znašli v »vročini« sporov, »mrazu« brezbrižnosti ali »kislem« ozračju nezadovoljstva, se spomnimo teh drobnih bitij. Ne le zato, da bi občudovali naravo, ampak da bi se zavedali, da Bog tudi v najtežjih okoliščinah oblikuje učence, ki ne prinašajo zgolj poguma za preživetje, ampak upanje za druge.