Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Češki teolog Halik: položaj Katoliške cerkve kot pred reformacijo

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 19. 11. 2021 / 05:30
Oznake: Cerkev, Družba, Svet
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 18.11.2021 / 12:12
Ustavi predvajanje Nalaganje
Češki teolog Halik: položaj Katoliške cerkve kot pred reformacijo
Češki filozof religije in teolog Tomaš Halik FOTO: arhiv Družine

Češki teolog Halik: položaj Katoliške cerkve kot pred reformacijo

Trenutne razmere v Katoliški cerkvi so po mnenju češkega filozofa religije in teologa Tomaša Halika zelo podobne stanju tik pred reformacijo.

»Nedavno razkriti škandali o spolnih, duševnih in duhovnih zlorabah danes igrajo podobno vlogo kot škandali zaradi odpustkov, ki so v visokem srednjem veku sprožili reformacijo,« je češki teolog po navedbah avstrijskega Kathpressa pred dnevi dejal na predavanju v Berlinu.

 Sinodalna pot ni zgolj pot proti reformam, temveč pot reforme.

»Kar se je sprva zdelo kot obrobni pojav, se danes izkazuje – kot tedaj – za dosti globlji problem, za napačno razumevanje sistema: odnos med Cerkvijo in oblastjo, duhovščino in laiki in še dosti drugega,« je pojasnil Halik. Cerkev se danes sooča z veliko nalogo »izhoda iz današnje v prihodnjo obliko Cerkve, s sinodalno potjo«. Ta sinodalna pot pa »ni zgolj pot proti reformam, temveč pot reforme«.

Štirje stebri Cerkve

Halik je ob tem opozoril na »umetnost duhovnega razločevanja«, kajti v Cerkvi se velja držati edinosti, svetosti, apostolskosti in katoliškosti. Popuščanje enega izmed teh štirih stebrov Cerkve bi oslabilo tudi cerkveno istovetnost. Občestvo vernih, »ki si neha prizadevati za katoliškost, za odprtost v svet,« izgubi svojo »krščansko istovetnost in pristnost,« opozarja češki teolog.

V Cerkvi se velja držati edinosti, svetosti, apostolskosti in katoliškosti.

Med glavne značilnosti Cerkve po njegovih besedah sodijo edinost, ki jo je treba razumeti kot organsko edinost v raznolikosti, svetost v smislu posvečenosti in darovanju Bogu, apostolskost kot zvestobo apostolskemu poslanstvu in izročilu ter katoliškost kot univerzalnost, vsesplošnost, odprtost.

Krščanstva ne smemo ideologizirati

Cerkev pa se mora obvarovati tudi skušnjave, »da bi ideologizirala krščanstvo in s tem skazila življenje Cerkve«. Med takšna kaženja sodita tudi »triumfalizem« in iz njega zrasli »klerikalizem«. Ob tem so tisti, »ki so bili izbrani za ponižno služenje ljudem, postali vladajoči razred, nekakšna sveta vlada«, ki si prilašča monopol nad resnico. Takšnim se je treba zoperstaviti z razumevanjem Cerkve, ki se zgleduje po samodarovanju. »Sinodalna pot mora biti pot odrešilne ponižnosti,« je prepričan češki teolog Halik.

Nalaganje
Nazaj na vrh