Ob predstavitvi knjige sta o teh vprašanjih razmišljala zgodovinar, filozof in pedagog dr. Tadej Rifel (tudi avtor spremne besede v novem prevodu) ter sociolog kulture, publicist in glasbenik Blaž Podobnik, pogovor pa je vodila dr. Tina Osterman, urednica iz Založbe Družina.

Na dobro obiskanem pogovoru je Založba Družina predstavila nov prevod knjige Chantal Delsol. FOTO: Tatjana Splichal

Chantal Delsol, ki smo jo v slovenščini že spoznali s knjigama Sovraštvo do sveta in Konec krščanske civilizacije, je francoska pisateljica in profesorica politične filozofije. Velja za eno najvplivnejših evropskih intelektualk, ki spodbuja kritično razmišljanje o izzivih sodobnosti. Osredotoča se na etiko, politiko in sodobne kulturne spremembe, s poudarkom na vprašanju odgovornosti in vrednot v postmoderni družbi.

Odpoved resnici o človeku

V knjigi Čas odpovedi, ki je letos izšla pri Založbi Družina, Delsolova nadaljuje opis krize zahodne civilizacije in njene posledice. Kot je v pogovoru dejal Blaž Podobnik, »smo v sodobnosti priča temu, da si ne upamo ničesar dokončno ali jasno zatrditi«. Po njegovi oceni je eden ključnih prispevkov te knjige, da je pokazala, kako se v sodobnosti pri vprašanju, kaj je to človek, prepuščamo občutju: »To pa je lahko nevarno, ker lahko to, kaj je resnično, določa kulturno ozračje, v končni fazi pa politične silnice in moč.«

Čas odpovedi je že tretje delo prodorne francoske filozofinje v slovenskem prevodu. FOTO: Tatjana Splichal

Tadej Rifel je knjigo označil kot »globokoumno analizo sedanjega trenutka«. Vprašuje se, kaj se zgodi, ko se odpovemo končni resnici: »Človekova edinstvenost, njegovo dostojanstvo se lahko izgubi v vsesplošni množici razlag. Preprosto rečeno, se človek ne znajde več.« Ko opustimo presežnost, se izgubimo v množici mitov ali zgodb, ki nas razčlovečijo in nas ne potrjujejo kot osebe.

V sodobnem času uživamo v odpovedi misli. (Blaž Podobnik)

»To, da je človek oseba, zmožna svobode in razuma, ni biološko dejstvo, ampak izhaja iz razodetja,« je dodal Podobnik in opozoril, da v materialističnem pogledu človek razpade na množico instinktov, podob in zaznav – k temu pa pripomorejo tudi nove tehnologije, ki nam krnijo zmožnost mišljenja.

Odpoved moralnemu odločanju

Rifel je opozoril, da je vprašanje človekovih pravic – tega, kar človek kot posameznik želi ali zahteva – tesno povezano z vprašanjem človekovega dostojanstva – tega, kaj človek je. »Danes se ne ukvarjamo več toliko z religioznimi vprašanji, od kod prihajamo, kam gremo, se pravi izvora v preteklosti in upanja za prihodnost, ampak smo se omejili na to, kako čim bolje živeti sedanje življenje.« Zato tudi morala ni več pogojena z večnimi načeli, s tem pa se izgubi tudi občutek za človekovo dostojanstvo.

Danes smo se omejili na to, kako čim bolje živeti sedanje življenje. (Tadej Rifel)

»V sodobnem času uživamo v odpovedi misli,« je še razmišljal Podobnik, saj prevladuje estetski, čutni pogled na življenje: »V končni fazi gre za zavrnitev svobode, tega, da sem dejavnik, ki lahko povzroča zlo ali dobro.«

Dr. Tadej Rifel je prispeval spremno besedo h knjigi Čas odpovedi Chantal Delsol. FOTO: Tatjana Splichal

Tudi v politiki se je iskanje skupne odločitve umaknilo konsenzu, ki predpostavlja odpoved trdnim prepričanjem. »Če se odpovemo svojim najglobljim prepričanjem ali potrebam, potem zanikamo sami sebe,« opozarja Rifel, to pa je relevantno tudi pri razpravah o etičnih vprašanjih o začetku in koncu življenja v sodobni družbi.

Želja po junaštvu in svetosti

Kaj torej vse te odpovedi pomenijo za prihodnost naše družbe? Delsolova v knjigi pokaže, da nihilizem ni prinesel praznega prostora, ampak ga je napolnila predkrščanska miselnost, ki išče predvsem »dobro življenje« pred resnico. Kot poudarja Rifel, »živimo v mehurčku, da imamo svobodno voljo, a če si priznamo in dobro premislimo, na nas vplivajo drugi sistemi, kot je trg z mitom neskončne potrošnje.« A vidi tudi znamenja upanja, predvsem v »majhnih skupnostih, ki bodo spet zaživele radikalno svobodo, ki bo utemeljena na človekovem dostojanstvu«.

Antikrist je v nekem smislu naša sedanjost. (Blaž Podobnik)

Podobnik je dodal, da lahko za opis sodobnega stanja, ko smo vedno bolj le del tržnega in političnega kolesja, uporabimo podobo Antikrista: »Gre za perverzijo krščanskega oznanila, ki poskuša doseči odrešenje z vsemi sredstvi, predvsem političnimi in tehnološkimi. Antikrist kot nevarnost ali pa celo v nekem smislu naša sedanjost.« A tudi on v mlajši generaciji vidi željo po formaciji, svobodi, prevzemanju radikalne odgovornosti: »Naveličali smo se estetskega življenja in si želimo junaštva in svetosti.«

Blaž Podobnik vidi v knjigi Čas odpovedi ključno opozorilo na nevarnost zgolj estetskega pogleda na življenje. FOTO: Tatjana Splichal

Na koncu je Tadej Rifel izpostavil razliko med grško besedo bios (biološko, materialno življenje) in zoe (širše, duhovno življenje). Medtem ko smo danes zelo osredotočeni na ohranjanje biološkega, zemeljskega življenja in njegovo kvaliteto, pa je bilo posebej krščanstvo tisto, ki je pokazalo na globljo vrednost človeškega življenja, element presežnosti, ki mu velja posvetiti svoje življenje in ki mu daje smisel. Blaž Podobnik je ob tem citiral teologa in filozofa Ivana Illicha, ki je o (biološkem) življenju dejal: »K vragu z življenjem. Življenje je največji malik, s katerim se je morala Cerkev kdajkoli soočiti.«