V Slovanski knjižnici v Ljubljani je bilo v četrtek, 4. maja, odprtje razstave slovaške književnosti v slovenskih prevodih Čitaj slovaško, beri slovensko, na kateri so predstavljeni slovensko-slovaški stiki od srednjega veka do sodobnosti s poudarkom na 20. stoletju. Zadnje stoletje so zaznamovali predvsem Viktor in Avgusta Smolej ter Andrej Rozman, ki so v slovenski prostor pripeljali slovaške literate in njihova dela, prevedena v slovenščino.

Na ogled sta tudi prevod Prešernovega Slovesa od mladosti v slovaščino in pesniška zbirka Molitvice Milana Rúfusa, ki jo je prevedel Peter Svetina, leta 2006 pa jo je izdala Založba Družina.

Razstava vabi k branju prevodov slovaških del

Avtorji razstave so vodilni slovenski slovakist in redni profesor za slovaško književnost Andrej Rozman, literarna znanstvenica Špela Sevšek Šramel ter prevajalka in literarna kritičarka Diana Pungeršič. Z razstavljenimi deli vabijo k branju prevodov slovaške književnosti, ki so pri nas izšli v zadnjih dveh desetletjih.

Razstavo je podprlo Veleposlaništvo Slovaške republike, odprla pa jo je veleposlanica Eva Ponomarenková, ki se je zahvalila za širjenje slovaške kulture v Sloveniji in izrazila upanje, da bodo pri nas našli mesto tudi slovaški mladi, manj znani literati.



Razstava je nastala ob 70. obletnici lektorata slovaščine, ki ga je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ustanovil Viktor Smolej. Na tem lektoratu je pozneje poučeval Andrej Rozman.

Od sodelovanja med samostani do študentskih izmenjav

Sledi med slovensko in slovaško kulturo so izpričane že v srednjem veku, ko so med seboj sodelovali samostani (kartuzija Žiče – kartuzija Skala útočišťa na Spišu idr.). Velik prispevek k slovaški arhitekturni umetnosti je dala s prezidavo svojih gradov na Slovaškem kraljica Barbara Celjska. Izmenjava je bila tudi med humanisti, prav tako so skupni jezik našli protestanti, eden izmed izvodov Dalmatinove Biblije je shranjen v bratislavski licejski knjižnici. Po ustanovitvi univerze v Trnavi so se začeli tudi stiki v okviru izobraževanja. To je zdaj z različnimi študijskimi izmenjavami še lažje in pogostejše.

Na fotografiji desno: Viktor Smolej, slovenski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec in leksikograf, med drugi avtor slovensko-slovaškega in slovaško-slovenskega slovarja.

Slovence in Slovake v 19. stoletju združili preporodovci

V 19. stoletju so sodelovali Slovenska matica in Matica Slovaška ter Družba sv. Mohorja in Družba sv. Vojtecha. Skupni jezik so Slovenci in Slovaki našli tudi med narodnim prerodom. Znana je korespondenca med Jernejem Kopitarjem in slovaškimi preporodovci Jánom Kollárjem, Pavlom Jozefom Šafárikom in Martinom Hamuljakom. Njihovo delo sta poznala tudi France Prešeren in Matija Čop. Prve prevode iz slovaške književnosti je objavljal Peter Miklavc Podravski, ki si je tudi dopisoval z urednikom takrat edine slovaške literarne revije Slovenské Pohľady Jozefom Škultétyjem. Po marčni revoluciji so bili Slovaki podvrženi madžarizaciji, slovenski izobraženci pa so njihova dela prejemali le prek češke kulture.

Burno 20. stoletje vplivalo tudi na stike med Slovenci in Slovaki

Razmere so se izboljšale na prelomu 19. in 20. stoletja, ko se tudi slovenski prevodi pojavijo v slovaškem tisku. V Domu in svetu pa je duhovnik Fran Štingl objavil recenzijo pesniške zbirke Slovaka Janka Jesenskega Pesmi (1906). Tudi sicer je pogosto pisal o severnoslovanskih narodih, tudi o Slovakih.

Kulturni stiki med Slovenci in Slovaki so se povečali po prvi svetovni vojni. Pomembno vlogo je imela mednarodna organizacija katoliške mladine Pax Romana, ki je povezala srednjeevropske univerze, tudi bratislavsko in ljubljansko. Po drugi svetovni vojni je veliko slovaških poznavalcev slovenskega jezika in slovenskih ljubiteljev slovaške kulture emigriralo ali pa so bili odrinjeni na rob kulturnega življenja (npr. Tine Debeljak). Glavno vlogo pri prevajanju slovaške literature sta prevzela zakonca Smolej.

Viktor in Avgusta Smolej s hčerko Majo.

Sprostitev odnosov med jugoslovansko in češko-slovaško državo so prinesla šestdeseta leta, kar ni trajala dolgo. Stiki so bili omejeni, saj sta jih nadzirali jugoslovanska in češkoslovaška tajna policija.

Samostojni študij na Filozofski fakulteti poveča zanimanje za slovaško kulturo

Nova doba se je začela po letu 1989. Na pobudo Andreja Rozmana je leta 2004 zaživel samostojni študij slovaškega jezika, s čimer se je zanimanje za ta jezik in slovaško kulturo povečalo, o čemer pričajo številni prevajalci, diplomanti in drugi ljubitelji slovaške kulture, literature in jezika. Tako prevod slovaških del ni več na plečih redkih slovakistov, temveč je prevajalcev vse več.

Na slovenskih knjižnih policah je veliko prevodov slovaških literarnih del, zastopane so različne zvrsti in žanri (romani, kratka zgodba, poezija, dramatika). Prevodi izhajajo pri vseh večjih slovenskih založbah.


Po odprtju je Maja Ficko spregovorila o svojih starših, prevajalcih Avgusti in Viktorju Smoleju, ki so ga Slovaki med vojno dvakrat rešili, Andrej Rozman pa je orisal razmere na Slovaškem od šestdesetih let do zdaj.

Razstava je na ogled do 14. maja.

Foto: Lukaš Kajan