Parlament Republike Črne gore je potrdil konkordat med vlado in Vatikanom. Sporazum, ki je bil podpisan konec lanskega junija, ureja pravni položaj katoliške Cerkve v Črni gori, neodvisni državi od leta 2006, nadomestil pa je dotedanjo pogodbo, ki je bila sklenjena s tedanjo kneževino Črno goro leta 1886. Z večino ostalih pokomunističnih držav v srednji, vzhodni in južni Evropi je Sveti sedež od leta 1990 dalje že podpisal ustrezne sporazume med Cerkvijo in državo.

V Črni gori živi okoli 22.000 katoličanov, tri četrtine prebivalcev pa pripada pravoslavni Cerkvi.

V parlamentarni razpravi so po navedbah črnogorskih medijev minuli teden izpostavili, da tamkajšnja vlada še ni uspela podpisati sporazuma s pravoslavno Cerkvijo. Rivalski pravoslavni Cerkvi, srbska pravoslavna z metropolitom Amfilohijem na čelu in črnogorska, ki jo vodi metropolit Mihail Mihailov, nepriznana s strani Ekumenskega patriarhata v Carigradu, druga drugi odrekata pravico do podpisa sporazuma.

Črnogorska katoliška Cerkev je urejena v dve škofiji, Bar in Kotor.

Nadškofija Bar sega v 11. stoletje, nekaj več kot polovica tamkajšnjih katoličanov govori albansko. Večji del katoličanov v kotorski škofiji govori hrvaško, cerkveno politično pa je Kotor že dlje časa del hrvaške nadškofije Split-Makarska; kotorski škof je tako tudi član Hrvaške škofovske konference.