Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Dan spomina na žrtve totalitarizmov

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 24. 08. 2021 / 05:42
Oznake: Maša, Škof
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.08.2021 / 05:42
Ustavi predvajanje Nalaganje
Dan spomina na žrtve totalitarizmov
Venca sta pred spomenikom vseh žrtev vojn v Ljubljani položila predsednik Platforme evropskega spomina in vesti dr. Łukasz Kamiński (levo) in veleposlanik republike Poljske v Sloveniji Krzysztof Olendzki. Foto: Ivo Žajdela

Dan spomina na žrtve totalitarizmov

Ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki sovpada s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, je bilo več prireditev. Pripravili so jih koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, Nadškofija Ljubljana, Študijski center za narodno spravo ter Vojaški vikariat Slovenske vojske.

V ponedeljek, 23. avgusta, je bilo najprej polaganje cvetja pred spominskimi obeležji v Ljubljani, pred spominsko ploščo pred ameriškim veleposlaništvom, ob stavbi s celicami povojne komunistične ječe in pred spomenikom vseh žrtev vojn. Položila sta jih veleposlanik republike Poljske v Sloveniji Krzysztof Olendzki in predsednik Platforme evropskega spomina in vesti dr. Łukasz Kamiński.

Tukaj smo, da bi žrtve totalitarnih režimov ne bile pozabljene

Sledila je maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v ljubljanski stolnici. Daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je dejal, da je bil del terorja totalitarnih režimov tudi molk, ki je pokrival njihovo zločinsko delovanje in jemal spomin njihovim žrtvam.

V Phnom Penhu, glavnem mestu Kambodže, je bil Tuol Sleng (kar pomeni »hrib strupenih dreves«) eden od 150 centrov za eksekucije, ki jih je uporabljal režim Rdečih Kmerov za iztrebljenje več sto tisoč Kambodžanov. Sedmo navodilo komandanta, ki je bilo obešeno na zid, se glasi: »Ne počnite ničesar. Sedite pri miru in čakajte na moje ukaze. Če ukazov ni, bodite tiho.«

Ukaz je molčati. Njihova življenja so namenjena pozabi. Danes so zidovi zapora prekriti s fotografijami tistih, ki so tukaj umrli; da ne bi bili pozabljeni. (Timothy Radcliffe, Razvneti domišljijo, 306–307).

Dodal je da smo tudi mi danes tukaj, da bi žrtve totalitarnih režimov ne bile pozabljene. »Ta druga smrt, smrt žrtev v spominu živih, bi bila še bolj tragična. Nekateri režimi, ki se še vedno trudijo skrivati svoje delovanje, bi s prirejanjem zgodovine radi pokazali pozitivne poteze svoje preteklosti.«

Položitev vencev. Foto: Ivo Žajdela

Komunizem je preprečil evropski način odpora proti okupatorju

Po maši je bila akademija in slavnostni nagovor zgodovinarja dr. Staneta Grande. Dejal je, da imamo Slovenci tako krute izkušnje z vsemi tremi totalitarizmi, da se še vedno nismo sposobni z njimi popolno soočiti. Fašizem je najprej začel obračunavati s Slovenci na Primorskem kmalu po prvi svetovni vojni. Po nemškem Anschlussu Avstrije leta 1938 so prišli na vrsto Koroški Slovenci.

Po zunanji okupaciji kraljevine Jugoslavije s strani obeh omenjenih totalitarizmov, je sledila še notranja s komunizmom. Ta je preprečil in onemogočil evropski način antifašističnega odpora proti okupatorju brez komunističnega pedigreja, zlorabil je domoljubna čustva številnih rojakov, edino možnost preživetja v aktivnem odporništvu in zlorabil odpor proti okupatorju za vzpodbujanje ter razmah državljanske vojne in prigrabitev oblasti. (dr. Stane Granda)

Glavno orožje je bil strah pred vsemogočnostjo tajne policije

»Komunistični totalitarizem praviloma ni bil ne nacionalen, ne socialen, ampak izrazito ideološki,« je ugotovil govornik. Njegovo glavno orožje je bil strah pred vsemogočnostjo tajne policije, ki je z vsemi sredstvi ščitila vladajočo elito.

Te niti češka žametna revolucija ni odplaknila, kaj šele drugod, ko se je s pomočjo ekonomske tranzicije ob naslonitvi na dotedanje vzvode oblasti zgolj prelevila iz ideološke v ekonomsko oligarhijo. Dokazala in potrdila je, da je bil njen poglavitni cilj ne družbene spremembe, socialno pravičnejša družba, ampak zgolj in samo oblast, za katero so pripravljeni vse žrtvovati.

Članstvo v partiji – predpogoj za opravljanje določenih služb

Dr. Granda je spomnil, da slovenskega odnosa do komunizma ne pogojuje samo polstoletna vzgoja in vsakodnevna ideološka represija, ampak tudi dejstvo, da je bilo, kljub ekskluzivističnemu značaju članstva v partiji – bila je kadrovska, elitistična, ne množična stranka, kar je bistvo demokracije – predpogoj za opravljanje določenih služb ter napredovanje v njih.

»Ne gre samo za vojsko in policijo, oblastne in sodne, zlasti tožilske funkcije, ampak predvsem vse nivoje šolstva, zlasti tistega, ki ga označujemo kot humanistično in družboslovno.

Da je bilo članstvo mnogim predpogoj ne samo za družbeni vzpon, ampak celo za preživetje, govori dejstvo, da je večina slovenskih osamosvojiteljev bila članov komunistične partije. Iz tega izhaja pojasnitev vzroka, zakaj v mnogih nekdanjih komunističnih državah niso mogli izvesti lustracije. (dr. Stane Granda)

V Sloveniji je bila demokracija ena največjih žrtev osamosvojitve

Kot meni dr. Granda, so demokracije v nekdanjih državah komunističnega totalitarizma praviloma izjemno šibke, potrebujejo pomoč in razumevanje v njihovem širjenju in utrjevanju.

Za številne državljane iz nekdanjih totalitarnih držav je bilo navdušenje za vključevanje v Združeno Evropo predvsem izraz upanja varovanja demokratične ureditve in ne prvenstveno materialnih ugodnosti in prednosti. V Sloveniji je bila demokracija ena največjih žrtev osamosvojitve.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore med pridigo. FOTO: Ivo Žajdela

Evropa temelji na spoštovanju razlik v zgodovinskem razvoju

Govornik je tudi opozoril, da ima Evropa svojo zgodovino, ne obstaja pa enoten pogled nanjo. Že v monografijah o njej opažamo, da se geografsko običajno konča pri Poljski in Grčiji, sicer pa evropski in zlasti slovanski vzhod kot tudi jugovzhod ni upoštevan.

»Evropske skupnosti danes ne ločujejo toliko jeziki in kultura kot velikanske razlike v stopnjah gospodarske razvitosti, mentaliteti in predvsem zgodovinski spomin.

Medtem, ko državljani držav, ki so neposredno ali posredno prestali grozote fašizma in nacizma poznajo tega iz čedalje šibkejšega spomina in knjig, imamo državljani nekdanjih komunističnih držav žive in neposredne življenjske izkušnje.

Skoraj vsak ima svojo osebno zgodbo. V njihovem ozadju so velike travme, ki jih nima nihče pravice podcenjevati, kaj šele žaliti! Združena Evropa temelji tudi na spoštovanju in upoštevanju razlik v zgodovinskem razvoju. (dr. Stane Granda)

Mnogim so zaradi ideologije bližje storilci zločinov kot žrtve

Danes po tridesetih letih samostojne slovenske države dr. Granda ugotavlja, da ohranjanje spomina na tragično preteklost Evrope, ko so jo ogrožali totalitarizmi, ni več v ospredju njene skupne agende. Zlasti po sprejemu Lizbonske deklaracije simbolika njenih zvezd dobiva napram prvotnemu nasprotno vsebino in simboliko.

»Mnogim so zaradi ideologije bližje storilci zločinov kot žrtve. Volje za načelno zavračanje vseh treh totalitarizmov ni. Prizadevanj za priznanje komunističnih, fašističnih in nacističnih zločinov kot skupne zapuščine ni čutiti.

Tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe, se celo kriminalizira in izloča. Spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi postaja stvar nedoločljive prihodnosti, ali pa še to ne. (dr. Stane Granda)

Očitno smo se izgradnje lastne države lotili napačno

Dr. Stane Granda je poudaril, da glavno krivdo za take razmere nosijo v prvi vrsti nekdanje države komunističnega totalitarizma, ki niso bile sposobne obračunati z njim.

»Je Združena Evropa kriva, da je leta 2020 postal častni meščan Ljubljane človek, ki je pošiljal v smrt nesrečnike s Teharij? To je sam javno povedal! Zahodna Evropa še sama ni bila najbolj uspešna z defašizacijo in denacifikacijo, pa bo z dekomunizacijo, ki ga kot totalitarno obliko oblasti niti ni poznala?«

Dr. Stane Granda. FOTO: Ivo Žajdela

Je treba zato izgubiti vero v Združeno Evropo? Dokler ni boljše alternative gotovo ne, pravi dr. Granda in doda, da je treba prevzeti svoj del obveznosti.

»V Sloveniji v teh tridesetih letih še nismo oblikovali učnih načrtov, ki bi komunistični totalitarizem postavil na mesto, ki mu pripada. Tudi slovenske osamosvojitve ne. In vse to ima posledice tudi v slovenski kulturi, sodstvu in celi državi. Očitno smo se izgradnje lastne države lotili napačno, oziroma smo podlegli tistemu, ki je vedel, na čem sloni realna oblast.

Opozorili smo, da komunisti niso namenjali pri prevzemu oblasti glavne pozornosti ekonomski bazi, ampak njeni nadstavbi. Vedeli so, kaj dejansko vodi in usmerja družbo in kaj se je vselej sposobno temu prilagoditi. Vse izhaja iz človeka!«

Nagovor nadškofa Stanislava Zoreta in govor dr. Staneta Grande sta v celoti v priponki.

dan-spomina-23-avgust-totalitarizmi-stolnica-govor-stane-granda-23-8-2021.pdf

dan-spomina-23-avgust-totalitarizmi-stolnica-pridiga-nadskof-stanislav-zore-23-8-2021.pdf




Kupi v trgovini

Trije totalitarizmi: fašizem, nacizem, komunizem
Filozofija in esejistika
38,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh