Tudi papežu se vedno takoj ne posveti, o čem naj pridiga. Včasih na predvečer jutranje maše v vatikanskem Domu sv. Marte nima še nobene pametne zamisli, je papež Frančišek zaupal v pogovoru, objavljenem v knjigi, ki je v teh dneh izšla v Italiji. V takšnih primerih uporabi metodo, »ki jo predlaga tudi sv. Ignacij Lojolski: stvar je treba prespati«. Ko se naslednje jutro zbudi, takoj dobi kakšen navdih, je povedal papež. Tudi če je ta včasih bolj, včasih manj izrazit, se sveti oče vedno čuti dovolj pripravljenega, da nagovori zbrane vernike.

Frančiškov pogovor z glavnim urednikom italijanske jezuitske revije Civilta Cattolica, Antoniem Spadarom, je del nove knjige z naslovom »Nei tuoi occhi e la mia parola« (Tvoja beseda je v mojih očeh; založba Rizzoli), ki obsega okoli 1.000 strani. V njej so večinoma objavljene pridige, ki jih je današnji papež pripravljal za svoje vernike, ko je bil še na položaju nadškofa v Buenos Airesu.

Papež med drugim pripoveduje o srečanjih in izkušnjah z ljudmi, tudi v spovednici. Obnavlja osebne pogovore in pojasnjuje, kako mu je vse to vedno pomagalo pri pridiganju. »Bližje smo človeku, boljše so pridige in toliko bolj se Božja beseda približa življenju. Na ta način lahko Božjo besedo povežemo s človeško izkušnjo, ki to besedo potrebuje za svoje delovanje. Če pa smo vedno bolj oddaljeni od ljudi, od njihovih težav, je ta beseda vedno bolj zaprta med svoje zidove, zidove teologije, kjer gre bolj za 'to smeš in tega ne'. Nič več ni sporazumevanja, pojavi se praznina, motnje, beseda pa se izgubi v nič. In tako včasih s svojimi besedami odgovarjamo na vprašanja, ki jih sploh ni nihče zastavil«, pojasnjuje Frančišek.

Papež v pogovoru z jezuitom p. Spadarom razmišlja tudi o vprašanju bogoslužja in meni, da bi bila velika napaka govoriti o »reformi reforme«. Na vprašanje o bogoslužju po izrednem obredu je odgovoril: »Papež Benedikt je ravnal pravilno in velikodušno, ko se je približal določeni miselnosti različnih skupin in posameznikov, ki so bili nostalgični in so se oddaljili od Cerkve. Vendar gre pri tem za izjemo. Zato tudi govorimo o 'izrednem obredu'. To ni običajna oblika bogoslužja.«

Vir: Kathpress / kath.net
Foto: splet