Jezusovo rojstvo je čudovit dogodek, ob katerem vedno znova razmišljamo in občudujemo polnost Božje ljubezni, ki se je razodela med nami. Ljubezen, ki jo je prinesel na svet in uresničil Kristus, je izlita v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,5). Ljudje smo torej naslovljenci te Božje ljubezni in obenem prejemniki. Poklicani smo, da postanemo orodje ljubezni, da bi lahko Božjo ljubezen posredovali drugim in tako tkali in pletli vedno večjo mrežo ljubezni.

Morje luči po naših mestih in vaseh nas nagovarja, da je prišla luč na svet. »Kdor se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu« (Jn 3,21).

Že na slovenskem evharističnem kongresu letos junija v Celju smo škofje poudarili, da je evharistijo treba uresničiti v življenju, zato je letošnje pastoralno leto posvečeno dobrodelnosti, solidarnosti in ljudem v stiski pod geslom: »Nosite bremena drug drugemu« (Gal 6, 2). Javna občila nam vsak dan sporočajo o novih stečajih, o krivicah, ki se dogajajo delavcem in o stiskah mnogih ljudi. Gospod nas pošilja k ljudem: k bolnim, trpečim, osamljenim, k malim in odraslim, k revnim in bogatim, k vernim in nevernim. Naj vsi odkrijejo v nas dobre, plemenite, ljubeznive in poštene ljudi, ki jim hočejo dati nekaj od tistega, kar so prejeli v božični skrivnosti.

Za Jezusa je rečeno, ko je začel javno delovati, da je hodil okrog in delil dobrote (prim. Lk 8,1). Vse dobrote pa je delil, da bi se lahko vsak prepričal, da se je približalo Božje kraljestvo in da so vsi povabljeni, naj vstopijo vanj.

Dobrota vedno zmaga, četudi se včasih zdi premagana od raznih pritiskov in preračunljivosti, dejansko pa dobrota s svojim tihim delovanjem in obzirnostjo prinaša bogate sadove.

Na Škofiji Koper bomo namesto božičnih voščilnic sredstva, ki bi jih uporabili v ta namen, namenili družinam v stiski.

Če smo sprejeli Božje dete v svoje srce, to se zgodi na posebno bogat način pri sv. obhajilu, to povečuje našo spoštljivost in odprtost do slehernega človeka. Kako zelo lahko Kristus, ki prihaja v naša srca, spremeni našo podobo, je povedala blažena mati Terezija iz Kalkute, ko je 30. junija 1980 obiskala Ljubljano. »Naše veselje in naša moč je Jezus kot kruh življenja«, je dejala. »Sestre smo vedno združene s Kristusom. V vsakem človeku ga vidimo. Iz evharistije črpamo moč, da bi živele, kakor je on živel.«

Medsebojna ljubezen je pot do Boga in najvidnejši dokaz za naš odnos z njim. »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (3 Mz 19,18). Obstaja tudi družbena dejavna ljubezen. V njej iščemo resnično skupno dobro, kajti živimo združeni v občestvu in ne le zasebno. Družbena ljubezen naj bo alternativa sebičnosti, nasilju in izkoriščanju. V okviru Škofijske Karitas Koper obstajajo različne ustanove in pobude, kako pomagati ljudem v stiski. Dobrota, ki jo izkazujemo ljudem, ki so se znašli v težavah, je neprecenljive vrednosti Naj bodo naša preprosta in majhna dobrodelna dejanja resnična in vsem prepoznavna znamenja Božje ljubezni, ki se je razodela v božični skrivnosti. »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje« (Simon Gregorčič).

msgr. Metod Pirih, koprski škof


Voščilo objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK.