Dokumentarec o redovnici nominiran za oskarja
Dokumentarec o redovnici nominiran za oskarja
Na slovesni podelitvi prestižnih filmskih nagrad oskar prihodnjo nedeljo v Los Angelesu bo pozornost mednarodne filmske scene pritegnila tudi ameriška opatinja: v kategoriji dokumentarnih filmov je za oskarja nominiran dokumentarec z naslovom 'Bog je večji od Elvisa' (God is bigger than Elvis), v katerem režiserka Rebecca Cammisa predstavlja življenjsko zgodbo danes triinsedemdesetletne benediktinske redovnice in nekdanje soigralke hollywoodskih zvezd, kot so Elvis Presley, Anthony Quinn in George Hamilton. Redovnica se bo, kot običajno v svoji redovniški opravi, tudi sama udeležila slovesne podelitve nagrad. Posebno povezavo z redovniškim življenjem pa ima tudi režiserka Rebecca Cammisa, njena mati je namreč nekdanja redovnica.
Dolores Hart je od konca petdesetih do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja delala kot filmska igralka. Svojo najbolj znano vlogo je odigrala pri devetnajstih letih v debitantskem filmu 'Loving you' ob strani legende rock'n'rolla Elvisa Presleya. Sledilo je še devet filmov z velikih platen, med njimi 'King Creole' (1958), prav tako s Presleyem, in najstniška komedija 'Kjer so fantje' (Where the Boys Are, 1960). V znameniti filmski biografiji 'Frančišek Asiški' (1961) režiserja Michaela Curtiza je Hartova odigrala vlogo svete Klare Asiške. Dve leti pozneje se je v starosti petindvajsetih let odločila, da Hollywoodu obrne hrbet in svoje življenje odtlej posveti Bogu kot redovnica v benediktinski opatiji 'Regina Laudis' v kraju Bethlehem v ameriški zvezni državi Connecticut.
Dolores Hart je po navedbah ameriških medijev izrazila upanje, da bo filmsko akademijo, ki podeljuje prestižne nagrade, po pol stoletja ponovno doživela 'v najboljši luči'. Tudi za samostanskimi zidovi se je po lastnih besedah vedno počutila povezana s Hollywoodom.
Kot edina redovnica je Hartova tudi članica komisije za predajo oskarjev. Po vstopu v samostan je članstvo v filmski akademiji opustila, po posredovanju nekdanjega soigralca in takratnega predsednika akademije Karla Maldna (1912-2009) pa je ponovno postala njena članica.
Kljub umaknjenem življenju ne občuti nelagodja, kadar si ogleda kakšen sodoben film, pojasnjuje Hartova: »V naši opatiji sprejemamo goste in srečujemo obiskovalce, ki so potrebni pomoči. V filmih pravzaprav ni veliko stvari, ki jih ne bi videle in doživele za vrati našega samostana. Hollywood je le odslikava težav, ki se pojavljajo v družbi,« meni opatinja.



