Državni svetnik Danijel Kastelic je pred današnjim vnovičnih glasovanjem v Državnem zboru predstavil stališče DS, in sicer, da predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odpira izjemno občutljiva vprašanja, ki se dotikajo temeljnih vrednot naše družbe: življenja, dostojanstva in pravne varnosti.

Življenje neprecenljiva vrednota

V Državnem svetu menijo, da je življenje neprecenljiva vrednota, ki jo je treba varovati brez izjem. Predlagani zakon pa ima nasproten učinek – normalizira smrt kot sprejemljivo rešitev, kar je v nasprotju z osnovnimi etičnimi načeli. »Smrt je smrt, ne glede na to ali gre za evtanazijo ali trenutno malo omiljeno različico - pomoč pri prostovoljnem končanju življenja,« poudarja Kastelic.

Zdravstveni delavci napovedujejo ugovor vesti

Zakon povzroča nelagodje tudi med zdravstvenimi delavci, katerih temeljno poslanstvo je ohranjanje življenja, ne pa sodelovanje pri njegovem končanju. Zato mnogi že vnaprej napovedujejo uveljavljanje ugovora vesti. Tisti, ki bi v postopkih sodelovali, pa bodo podvrženi velikim psihičnim pritiskom, še dodaja Kastelic.

Pravna neustreznost zakona

S pravnega vidika je zakon neustrezen, saj brez temeljite razprave izključuje kazensko, odškodninsko in disciplinsko odgovornost vpletenih. To zmanjšuje pravno zaščito življenja in sodiščem odvzema možnost presoje zakonitosti v vsakem posameznem primeru. Pomoč pri odvzemu življenja je trenutno še vedno kaznivo dejanje in nedopusten poseg v ustavno varovano pravico do življenja, sporočajo iz Državnega sveta.

Opozorila o nejasnosti

Zdravniška stroka opozarja tudi na veliko pravno in strokovno negotovost, saj so v zakonu uporabljeni nejasni izrazi, kot sta »huda neozdravljiva bolezen« in »neznosno trpljenje«, ki jih je težko strokovno in objektivno opredeliti. Vse to pa lahko vpliva na zmožnost podaje ustreznih mnenj v okviru predvidenega postopka.

Delujoč sistem oskrbe namesto evtanazije

Poleg tega pa že obstajajo poti, ki človeku omogočajo dostojanstven konec življenja ob ustreznem lajšanju bolečin, torej brez same usmrtitve kot edinega možnega izhoda.

Državni svet ocenjuje, da uzakonitev ZPPKŽ ni primerna, dokler ne zagotovimo celovite in dostopne paliativne oskrbe ter delujočega sistema dolgotrajne oskrbe na ravni celotne države. V državah, ki jih predlagatelji zakona navajajo kot zgled, so ti sistemi razviti in dostopni vsem, kar pa za Slovenijo še ne velja. Zato je primerjava z njimi zavajajoča in neutemeljena, dodajajo.

Različna stališča o zakonu

Državni svet tako zavrača trditev stranke Levica, da gre pri uzakonitvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za napredek. Nasprotno – menijo, da gre za nevarno dehumanizacijo družbe. Med tem se vladna koalicija še vedno trdno drži stališča, da evtanazija izraža sočutje, ki ohranja človekovo dostojanstvo.

Poslanka NSi Iva Dimic je na seji poudarila, da v stranki nasprotujejo predlogu zakona, saj po njihovem mnenju prinaša nepopravljive posledice in veliko etično tveganje. Opozorila je na možnost pritiska na ranljive posameznike, naj končajo svoje življenje ter spomnila na mnenje Komisije za medicinsko etiko in Državnega sveta, ki zakon zavračata. »Zakon nima širše podpore in deli državljane,« je dodala.

Civilna družba zbira podpise za referendum

Na neskladje s 17. členom Ustave RS opozarjajo tudi v Koaliciji proti zastrupljanju bolnikov!, kjer zakon ocenjujejo kot krivičen in nehuman, zato še vedno zbirajo podpise pod zahtevo za razpis referenduma proti temu zakonu, je sporočil prvopodpisani pod referendumsko pobudo Aleš Primc. Sprejeti zakon po njegovih navedbah krši ustavo, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Z nasprotovanjem zakonu si prizadevajo za zaščito življenja in varnosti vseh bolnih in starejših, še poudarjajo. Primc je med za Nova24TV dejal, da so zbrali več kot 15 tisoč podpisov za razpis referenduma. Podpise bosta z Mileno Miklavčič vložila v Državni zbor v petek.