Predlog za odložilni veto na zakon je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem, predsednikom komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. O vsebini zakona je za STA povedal naslednje: »Smrt je smrt, ne glede na to ali gre za evtanazijo ali trenutno malo omiljeno različico - pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon bo imel, po naši oceni, izrazito negativen vpliv na številne ljudi, tako na tiste, ki bi se odločili predčasno končati življenje, kot na njihove svojce in vse strokovnjake, ki bodo sodelovali pri predvidenem procesu.«

Odpira se širša paleta vprašanj

Vlagatelji predloga za odložilni veto menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja. Izpostavili so širšo sliko vprašanj, ki se nanašajo na varstvo osebnega dostojanstva in avtonomije ob koncu življenja. Pri tem so poudarili svetost življenja in zavedanje o tem, da je to neprecenljivo in ga je treba spoštovati ne glede na okoliščine.

Dodajajo, da podpora nekaj več kot polovice udeležencev na lanskem posvetovalnem referendumu ne zadošča za uzakonitev za mnoge spornega zakona.

Več vprašanj kot ponujenih rešitev

Vlada se je odločila sprejeti zakon tik pred parlamentarnimi počitnicami, ko je po oceni predlagateljev veta pričakovati manj negativnega odziva zainteresirane javnosti. Med drugim zato, ker ni bilo moč zaslediti javnih razprav, ki bi ljudi seznanjale s številnimi sociološkimi, filozofskimi, moralnimi in pravnimi vprašanji, ki jih zakon odpira in na katera bi morali odgovore iskati bolj poglobljeno. Opisano dogajanje odpira tudi sistemska vprašanja glede stanja našega zdravstvenega sistema, ki ga skupaj držita predvsem še predano in srčno delo zdravnikov.

Očitkom o spornosti zakona se pridružuje tudi zdravnica Zvonka Zupančič Slavec, ki je med drugim na družbenem omrežju Facebooku zapisala: »Življenje je eno samo in nepovratno. V medicini vemo, da lahko olajšamo praktično vsako bolečino. Ta zakon je nedopusten.« 

Vsebina zakona in praksa iz tujine

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, ki naj bi bil sposoben odločanja o sebi, omogočil pravico do prostovoljnega končanja življenja, ko zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja doživlja neznosno trpljenje, kar ostaja njegova subjektivna ocena in je razumsko gledano spolzka podlaga za zakonsko uveljavitev smrti. Kljub temu pa gre pri pomoči o prostovoljnem končanju življenja predvsem za izjemno osebno in intimno vprašanje posameznika. Težko je pričakovati, da bo vsakdo, ki se znajde v hudi stiski ali občuti brezizhodnost, resnično zmožen v celoti razumeti vse posledice svoje odločitve ter odločitev sprejeti popolnoma samostojno in informirano, opozarjajo nasprotniki zakona.

Praksa drugih zahodnih držav, ki so legalizirale smrt, nas opozarja, da so milejše oblike zakonov in varovalke v njihovih zapisih zgolj trojanski konj, ki usmrtitev predstavi kot rešitev in dejanje sočutja. Ko to postane družbeno bolj sprejemljivo pa se počasi začnejo uvajati bolj radikalne in nerazumske spremembe, še dodajajo.

Zbiranje podpisov za zakonodajni referendum

Predlogu zakona ostro nasprotujejo tudi v Koaliciji proti zastrupljanju bolnikov!, ki si prizadeva za razpis zakonodajnega referenduma. Pobudo vodita Aleš Primc in Milena Miklavčič, ki sta do zakona izredno kritična: »Zakon, ki omogoča zastrupitev bolnih in starejših, je del zdravstvene in pokojninske reforme, s katero želi vlada Roberta Goloba na račun smrti bolnikov zmanjšati stroške za zdravstvo in pokojnine.«

V Koaliciji proti zastrupljanju bolnikov! so takoj po sprejetju zakona začeli z zbiranjem podpisov za referendum. Navajajo številne argumente proti zakonu. Poudarjajo svetost in nedotakljivost vsakega človeškega življenja ter ljudi pozivajo, naj oddajo svoj glas proti »spornemu zakonu«. Podpise bodo zbirali do petka. Dodajajo tudi: »Medicinska zastrupitev bolnih in starejših je grozljiv zgled za mlade. Mladim moramo pokazati, da se morajo v življenju boriti, poiskati pomoč in premagovati težave.«

Na »spornost« zakona opozarja tudi opozicija

Vodja poslanske skupine NSi Janez Ciglar Kralj je na svojem X profilu objavil naslednji zapis: »V Državnem svetu je več zdrave pameti kot v Državnem zboru. Koalicija ima sedaj drugo priložnost, da razmisli in se odpove kulturi smrti ter se odloči za kulturo življenja. Zavrnimo ta protiustavni zakon, ki ljudem namesto dolgotrajne oskrbe in paliative vsiljuje smrt.« 

Kritični so tudi v SDS. Njihova poslanka Alenka Jeraj je pred sprejetjem zakona dejala: »Kaj vse danes ne spada v obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno končanje življenja pa naj bi? O tem govori Hipokratova prisega, po kateri zdravnik priseže, da ne bo nikoli in nikdar skrajšal človeškega življenja. To smo v Sloveniji vnesli tudi v kodeks zdravniške etike, ki v svojem 29. členu navaja, da zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru in da bo absolutno spoštoval človeško življenje.«